Ameriška raziskava, ki so jo predstavili na letnem srečanju psihologije pred nekaj leti, usmerja skrb za zdravje tudi v osamljenost. Pravzaprav jo opredeljuje kot večjo nevarnost za zdravje kot je debelost. Obravnavati bi jo morali kot enega glavnih javnozdravstvenih problemov.
NIJZ: “Osamljenost je eden izmed dejavnikov tveganja za razvoj duševnih stisk.”
Raziskovalci v ZDA so preučili 218 študij na temo družbene izolacije in osamljenosti ter njunega vpliva na zdravje, pri čemer so zajeli skoraj 4 milijone ljudi. Odkrili so, da so imeli osamljeni ljudje 50 % več možnosti za prezgodnjo smrt. Za primerjavo, debelost naj bi možnosti za smrt pred 70 letom starosti povečala za 30 %.
Priprave na starost naj ne bodo le finančne
Vodilna avtorica, profesorica psihologije na univerzi v zvezni državi Utah, pravi, da bi se morali judje pripraviti na pokoj – ne le finančno, temveč tudi sociološko – mnogim namreč delovno mesto predstavlja največji delež druženja. “Biti povezan z drugimi je osnovna človeška potreba, ki je nujna tako za dobro počutje kot za preživetje,” je poudarila.
Kljub temu, da je socialna izoliranost oblika kazni, se danes vse več ljudi sooča z njo na dnevni ravni. Glede na kampanjo ‘Ustavimo osameljnost’ 17 % starejših vidi prijatelje, družine in celo sosede manj kot 1x na teden, eden od 10 pa preživi cel mesec brez kakrkšnega koli socialnega stika z bližnjimi. Druga raziskava je pokazala, da je za 2/5 starejših televizija edini družabnik.
Osamljenost danes problem vseh generacij
Večinoma se osamljenost povezuje s starejšimi, a še ena nedavna raziskava je pokazala, da se 18 – 34 letniki večkrat počutijo osamljene od starejših od 55 let. Raziskovalci poudarjajo, da bi morali več teže v šolanju dati učenju družabnih veščin in da bi morali na sistematskih pregledih ‘meriti’ tudi povezanost in družabnost.
S staranjem prebivalstva se pričakuje tudi povečan vpliv osamljenosti na zdravje. Mnoge države po svetu se oz. se bodo po pričakovanjih raziskovalce soočale z epidemijo osamljenosti, zato moramo ukrepati že sedaj.
Dokazan škodljiv vpliv na zdravje
Študija univerze v Veliki Britaniji je pokazala, da osamljeni 30% bolj verjetno doživijo kap ali srčna obolenja. Razlogi za to so še nejasni, nekateri menijo da je to preprosto zaradi tega, ker ni nikogar, ki bi osebo z znaki bolezni spodbudil k obisku zdravnika. Harvardska univerza pa je lani ugotovila, da imajo ljudje brez prijateljev povečane vrednosti proteina, ki strjuje kri, kar lahko povzroči srčni udar ali kap.
Kdor ima 10 – 12 prijateljev manj, naredi svojemu zdravju tako škodo kot da bi začel kaditi.
Prav tako je danes znano, da osamljenost aktivira stresni signal, ki povečuje vrednost proteina fibrinogena – ta se sprošča, ko organizem pričakuje poškodbo ali izgubo krvi. Preveč fibrinogena v krvi pa škoduje zdravju, saj zvišuje krvni tlak in povzroča nalaganje maščob v žilah.
Vir: telegraph.co.uk
