Rak je v Sloveniji velik zdravstveni, socialni in ekonomski problem. Letno na novo za rakom zboli okoli 15.000 in zaradi raka umre okoli 6.000 Slovencev. Rak je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem mestu pri ženskah.
Vendar pa nekatere rake znamo in zmoremo uspešno preprečevati ali odkrivati zgodaj. Če raka odkrijemo zgodaj, je dobro ozdravljiv, zdravljenje manj obsežno in kakovost življenja boljša. Zato je pomembno, da se tudi v času epidemije COVID-19 odzovemo na vabilo presejalnih programov ZORA, DORA in Svit, kjer so poskrbeli za varno obravnavo. Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje.
Presejalni programi delujejo dalje tudi v času Covid-19
Ministrstvo za zdravje je 14. 10. 2020 v Uradnem listu objavilo odredbo o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi zagotavljanja neodložljive zdravstvene obravnave pacientov v času epidemije Covid-19. Z odredbo je določeno, da organizirani presejalni programi za raka materničnega vratu (Program ZORA), raka debelega črevesa in danke (Program Svit) in raka dojke (Program DORA) delujejo dalje.
“Izvajalci presejalnih programov se bodo prilagajali aktualni epidemiološki situaciji v lokalnem okolju in v ustanovi, v kateri delujejo,” povedo na NIJZ in pozivajo vse, da upoštevajo navodila izvajalcev presejalnih programov in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom in jih prosijo za razumevanje.
Program Svit
Podatki kažejo, da je v Sloveniji rak debelega črevesa in danke med 5 najpogostejšimi raki pri obeh spolih skupaj. “Redno sodelovanje v Programu Svit pomembno pripomore k zgodnjemu odkritju bolezni ter uspešnemu zdravljenju, lahko pa razvoj bolezni celo prepreči,” poudarjajo na NIJZ. Od leta 2011 v Registru raka za Slovenijo beležijo občuten padec novih primerov raka debelega črevesa in danke.
“Med vsemi novo odkritimi raki v Sloveniji se je med letom 2007 in 2017 rak debelega črevesa in danke po pogostosti pomaknil z drugega na peto mesto, k čemur pomembno prispeva odstranjevanje predrakavih sprememb na kolonoskopijah v Programu Svit. Prekinitev trenda naraščanja novih primerov raka debelega črevesa in danke ter celo manj novih rakov med vsemi prebivalci Slovenije, ne le med udeleženci presejanja, je ključni cilj presejalnega programa,” še dodajo. Kljub temu vsako leto za to obliko raka še vedno zboli več kot 1.300 prebivalcev Slovenije.
Program ZORA
V preteklosti je bilo breme raka na materničnem vratu v Sloveniji med največjimi v Evropi, v zadnjih letih pa se Slovenija z incidenčno stopnjo okoli sedem na 100.000 žensk in umrljivostjo dve na 100.000 žensk uvršča med države z najmanjšim bremenom tega raka. “Ženske, ki redno hodijo na presejalne preglede, imajo kar 70–90 % manjšo verjetnost, da bodo kadarkoli zbolele za tem rakom. Enako velja za ženske, ki so bile cepljene proti HPV še pred prvo okužbo. Zmanjševanje bremena raka materničnega vratu ob povečevanju precepljenosti proti HPV v zadnjih letih nedvomno kažejo, da je Slovenija kot ena izmed prvih evropskih držav na poti k eliminaciji raka materničnega vratu kot javnozdravstvenega problema,” pojasnijo.
Program DORA
V programu DORA z mamografijo odkrivajo majhne, še netipne rake dojk, ko je zdravljenje lahko zelo uspešno, kakovost življenja bolnic pa večja. Letno odkrijejo raka dojk pri več kot 600 ženskah, večinoma na začetni stopnji in omejenega na dojko. Dolgoročni cilj je, kot povedo na NIJZ, za tretjino zmanjšati umrljivost za rakom na dojki med ženskami od 50. do 69. leta. Analiza, ki jo je za obdobje od leta 2012 do leta 2016 pripravil Register raka Slovenije, je pokazala, da je velika večina (99,6 %) žensk, ki so jim odkrili raka na dojki v programu DORA, preživela pet let po diagnosticiranju bolezni, kar pomeni, da so raka premagale.
Vir in več: NIJZ