V razvoj cepiv proti COVID-19, ki poteka v številnih državah, se je vključila tudi raziskovalna skupina na Kemijskem inštitutu. Na tiskovni konferenci je predstavila rezultate razvoja cepiva in predkliničnega testiranja in povedala, da so na miših ustvarili visok imunski odziv. Dodali so, da so protitelesa nevtralizirala vezavo virusa v obsegu, ki je primerljiv z drugimi cepivi in protitelesi pri bolnikih. Rezultate so predstavili v članku, ki so ga pred recenzijo odprli za javnost na strežniku bioRxiv.
Rezultate je predstavil vodja skupine raziskovalcev, ki razvija cepivo, prof. dr. Roman Jerala, na tiskovni konferenci pa sta sodelovala še direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh, ter prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Slednji je med drugim poudaril, da bo cepljenje proti COVID-19 sicer prostovoljno, vendar meni, da bi morali tisti, ki se ne bodo cepili in bodo zboleli, sami kriti stroške zdravljenja. Dodal je, da lahko ti, če ob prebolevanju pride do zapletov, dosežejo tudi 25.000 evrov.
Trenutno poteka okoli 30 raziskav cepiva
Kot so povedali na Kemijskem inštitutu (KI), trenutno v svetu poteka okrog 30 raziskav cepiva v različnih stopnjah kliničnih raziskav in več kot 100 v predkliniki. Dejali so, da pospešen razvoj cepiva, ki običajno traja dlje kot desetletje, omogočajo nove tehnologije, s katerimi lahko sprožimo zaščiten imunski odziv brez tveganja za okužbo.
Skupina, ki cepivo razvija v okviru KI, je cepivo zasnovala na osnovi plazmidne DNK, ki vsebuje zapis za virusne proteine in v človeških celicah povzroči proizvodnjo virusnih proteinov, ki sprožijo tvorbo protiteles in zaščitnih celic T. Pravijo, da različna cepiva proti COVID-19 na osnovi plazmidne DNK testirajo v kliničnih raziskavah v ZDA, Japonski in Južni Koreji. Kot prednost uporabe plazmidne DNK navajajo nizko ceno proizvodnje, visoko stabilnost, ki ne zahteva verige zamrzovalnikov, kot slabost pa manj učinkovit vnos v celice v primerjavi z virusnimi sistemi.
Novost je v modifikaciji virusnih proteinov v nanodelce
»Skupina Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu poroča, da je novost njihovega pristopa v modifikaciji virusnih proteinov v nanodelce, ki spominjajo na viruse, s čimer so izboljšali odziv imunskega sistema. Pripravili so pet variant virusne proteinske domene RBD, ki je odgovorna za prepoznavanje celičnega receptorja, tako da je na enem delcu od 1 do 60 kopij RBD,« pojasnijo na KI. Dodajo, da je priprava virusom podobnih delcev sicer že uveljavljena v razvoju sodobnih cepiv, vendar doslej še ni bilo primerjanih toliko različnih načinov tvorbe nanodelcev, od katerih gre za dva izvirna pristopa.
Rezultati testiranja imunskega odziva miši na cepiva so pokazali, da se je najbolje odrezala varianta, kjer so na virusni protein dodali kratek segment, ki je sprožil tvorbo velikih skupkov. V tem primeru je bil odziv več kot stokrat boljši od monomernega proteina, ki ga sicer uporabljajo nekatera druga cepiva, pravi Roman Jerala. Pokazali so, da protitelesa nevtralizirajo vezavo virusa na človeški receptor v koncentracijah, ki so primerljive z drugimi cepivi in protitelesi pri pacientih, ki so preživeli okužbo. Dodatno so pokazali tvorbo celic T, ki uničujejo celice, ki proizvajajo virusne proteine, kar prav tako lahko ustavi okužbo.
Pot do uporabe cepiva še dolga
Toda Roman Jerala je opozoril, da rezultati predkliničnih študij predstavljajo šele začetno stopnjo in da je do uporabe cepiva pot še dolga, saj je treba izvesti obsežne in drage klinične raziskave na ljudeh ter da več cepiv v višjih stopnjah testiranja po svetu kaže obetavne rezultate. Pa vendar meni, da so rezultati dobra popotnica za nadaljevanje raziskav, dokler ne bo učinkovitega, dostopnega in varnega cepiva.
V Sloveniji bodo naslednje korake izvajali znotraj konzorcija, v katerem sodelujejo poleg Kemijskega inštituta še raziskovalci Veterinarske fakultete, Fakultete za farmacijo UL, zdravniki Infekcijske klinike UKC in Univerzitetne bolnišnice Golnik ter podjetja Jafral, ki bo pripravilo proces za proizvodnjo cepiva za klinične študije in dokumentacijo za odobritev klinične študije v skladu z visokimi zahtevami za aplikacijo cepiva v človeka. V dosedanji raziskavi so z reagenti slovenskim raziskovalcem pomagali sodelavci iz Švice in Nemčije.
Pomemben je zlasti razvoj nove tehnologije
Kot je poudaril Jerala, je največji pomen predstavljene raziskave »razvoj nove tehnologije, ki bo uporabna ne samo za ta virus, ampak tudi za cepiva za druge viruse v prihodnje. Pomembno je, da smo organizirali interdisciplinarno skupino, ki je sposobna rezultate temeljnih raziskav prenesti v klinično uporabo«. Upa, da bodo s takšnim sodelovanjem lahko razvili in do pacientov pripeljali kakšno slovensko zdravilo.
Borut Štrukelj pa je poudaril, da gre za inovativen pristop »na osnovi vnosa DNA, ki kodira za virusni površinski protein v človeške celice, ki nato biosintetizirajo beljakovino, strukturno enako virusnemu proteinu, celice imunskega sistema pa ga posledično prepoznajo kot človeku tujega in naredijo zaščitna protitelesa«. Verjame, da bo cepivo, izdelano po tehnologiji raziskovalne skupine, ki jo vodi Jerala, učinkovito, upa pa tudi, da bo izkazovalo primerno stopnjo varnosti.
Na Kemijskem inštitutu se ukvarjajo še z drugimi raziskavami, povezanimi s COVID-19. Kot je dejal Gregor Anderluh, so te usmerjene predvsem v razumevanje zgradbe in delovanja koronavirusa, ter v hitre pristope detekcije koronavirusa.
