Kefir je že stoletja znani fermentirani mlečni napitek penaste strukture, kislega okusa, proizveden z delovanjem skupka mikroorganizmov – bakterij in kvasovk, ki se prehranjujejo z ogljikovimi hidrati v mleku. Kefir je živilo s številnimi zdravilnimi lastnostmi, najlepše pa je, da ga z lahkoto delamo kar sami!
Potrebujemo le kulturo kefirja-mikroorganizme, katerim zaradi oblike pravimo kefirjeva zrna ali gobice. In seveda kakršnokoli mleko. Najboljše je neprekuhano domače, obnese se tudi trajno.
Kefir je poln vitaminov, mineralov, koristnih beljakovin in encimov. Vsebuje pro biotične bakterije, ki nudijo podporo prebavi in spodbujajo delovanje imunskega sistema. Treba pa je vedeti, da večina industrijsko proizvedenega kefirja ni enakovredna domačemu, ker ga proizvajajo s pomočjo instantne kulture, ki vsebuje veliko manj mikroorganizmov kot kefirjeva zrna.
Kje dobimo kefirjeva zrna?
Po kefirjevih zrnih lahko povprašate znance, veliko ponudb pa je na spletu, pogosto tudi brezplačnih.
Enostaven postopek
Za kak lešnik kefirjevih zrn stresemo v steklen kozarec ali keramično skodelico in prelijemo z 2 dcl mleka. Za hitrejšo fermentacijo naj bo mleko toplo a ne vroče, ker lahko visoka temperatura uniči mikroorganizme.
Posodo pokrijemo s krpo ali krožnikom, toda ne nepredušno, da lahko izhajajo plini. Bolj kot je posoda zaprta, močnejša je fermentacija, več alkohola ostane v kefirju in okus je bolj kisel. Kozarec hranimo na sobni temperaturi a stran od direktnega sonca. Višja je temperatura, hitreje rastejo zrna in nastaja kefir.
Kefir je pripravljen v dobrih 24. urah, odvisno od temperature prostora in količine oziroma kvalitete kefirjevih zrn. Vsebino je dobro premešati vsakih 12 ur. Domači kefir nikoli ni čisto enak, če je bolj voden ali pa se na vrhu nabere smetana, ga po želji premešamo,
Kefir lahko zorimo tudi v hladilniku a postopek traja bistveno dlje časa. Vsak sam ugotovi, kakšen mu najbolj ustreza in temu prilagodi zorenje. Zdravilen je v vsakem primeru.
Hranjenje
Pred zaužitjem kefir precedimo in tako ločimo zrna. Ta shranimo v hladilniku v malo tekočine – mleka. Tako lahko obstanejo tudi več tednov, kadar pa želimo jih aktiviramo na sobni temperaturi in prilijemo mleko. Zrna je mogoče tudi zamrzniti, če jih ne nameravamo uporabljati dlje časa. Kefir lahko hranimo v zaprti posodi na hladnem tudi več tednov. Vendar je s časom vedno bolj kisel.
Pri pripravi in uživanju kefirja priporočajo uporabo naravnih materialov: stekla, keramike, lesa. Tudi plastika naj bi imela prednost pred kovino, iz katere se lahko zaradi kislin izločajo škodljive snovi.
Ne samo iz mleka
Kefir je mogoče pripraviti tudi iz drugih tekočin – sadjeve vode, riževega, mandljevega ali kokosovega mleka. Ker se bakterije hranijo z laktozo, ki je v navadnem mleku, je potrebno kulturo na približno pet dni za 24 ur namočiti v mleko, da ostane aktivna. Kefirjeva zrna v drugih tekočinah rastejo zelo počasi.
