Duševno zdravje je pri starejših osebah neločljivo prepleteno s telesnim, pravi Ajda Svetelšek, univerzitetna diplomirana psihologinja in strokovna delavka na področju socialnega varstva z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Kaže pa se v splošnem zadovoljstvu z lastnim življenjem, v doživljanju smisla življenja, v prevladujočem pozitivnem razpoloženju ter v zadovoljivem kognitivnem funkcioniranju.
“Na področju telesnega zdravja s staranjem prihaja do postopnih upadov zmogljivosti telesnih funkcij. Ker je to neizogibno, je izjemno pomemben dejavnik duševnega zdravja v starosti to, da tovrstne upade sprejmemo in se jim prilagodimo,” poudari psihologinja.
To je po njenem mnenju možno na več načinov – aktivnosti, ki jih želimo izvajati, pa jih več ne zmoremo, lahko zamenjamo z drugimi, podobnimi aktivnostmi ali pa poiščemo druge načine za izvajanje te iste aktivnosti, uporabimo pripomočke, prosimo za pomoč svojce in podobno. “Vsekakor pa je neučinkovito, če trmasto vztrajamo pri tej aktivnosti in jo poskušamo izvajati na način, kot smo ga bili vajeni in ob tem ves čas doživljamo neuspehe in frustracije, hkrati pa s slabo voljo vznemirjamo tako sebe kot svoje bližnje,” svetuje.
Raziskave sicer kažejo, da je eden izmed zelo pomembnih dejavnikov duševnega zdravja v starosti prav gibanje. “Tako našemu telesu kot tudi naši duševnosti zadostna količina gibanja zelo koristi. S povečano telesno aktivnostjo pride do ugodnih fizioloških odzivov v telesu in v možganih, ki prinesejo dobro počutje, pozitivno razpoloženje, boljši apetit, bolj kakovostno spanje, predvsem pa pozitivne učinke na kronične bolezni,” še pravi sogovornica.
Članek je v celoti objavljen v reviji Eko dežela Sožitje (2020)