Matthew Paul Walker je angleški znansvenik in profesor nevroznanosti ter psihologije na univerzi v Berkeley-u, Kalifornija. Raziskuje pomen spanja na človekovo zdravje in je prispeval že več kot 100 znanstvenih študij na to temo.
V videu Ted-x spanje označi kot eliksir življenja, ki ni življenjski luksuz, ki si ga lahko izberemo ali ne, temveč je čista biološka nujnost, nujna za naše možgane ter telo. Spanje je izredno povezano s pomnenjem in učenjem. Pred učenjem naše možgane pripravimo za sprejem informacij, po učenju pa je spanje potrebno za prenos informacij iz kratkoročnega v dolgoročni spomin.
Globoko spanje in možgani
V študiji je na mladih, zdravih odraslih naredil študijo z vzpodbujanjem valovanja možganov: s tem so se ojačali valovi globokega spanja ter podvojile koristi spominskih kapacitet. Želja Matta Walkerja je, da bi tovrstne ugotovitve lahko implicirali na starejše in dementne, saj s starostjo upada delež globokega spanja, uspavalne tablete pa niso pravi pripomoček za ustvarjanje naravnega spanca.
Premik ure
V globalnem eksperimentu povezave spanca in stanja telesa dvakrat letno sodeluje 1,6 bilijona ljudi v 70 državah. In sicer, ko spomladi in jeseni prestavimo uro. Ko pomladi uro prestavimo naprej in s tem ljudem vzamejo uro spanja, se tisti dan delež srčnih napadov zviša za 24 %, hkrati pa se jeseni, ko spimo uro dlje, njihov delež za 21 % zmanjša. Pod vplivom premikanja ure so prav tako prometne nesreče, samomori idr.
Spanje, geni ter imunski sistem
Nezadostno spanje je povezano tudi z geni, saj so ti tako občutno moteni, to pa povzroča padec učinkovitosti imunskega sistema, podvrženost srčno-žilnim obolenjem, stresu ter kroničnim vnetjem v telesu, ki so podlaga za večino bolezni.
Ko je naš spanec kakovosten in dovolj dolg, lahko v polni pripravljenosti delujejo celice ubijalke, ki se borijo proti škodljivcem imunskega sistema. Če spimo samo 4 ure na noč, se njihova aktivnost zmanjša za kar 70 %. To so idealne okoliščine za razvoj rakavih obolenj. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija je vse oblike nočnega dela označila za potencialno karcenogene. Industrijske države se soočajo z epidemijo pomanjkanja spanja, ki je že občutno povezana s splošnim zdravjem, dobrim počutjem, celo z varnostjo in izobraževanjem otrok, vse to pa postaja zdravstveni problem.
Kako spati bolje?
Prvo pravilo je urejen ritem spanja – odhod v posteljo ter vstajanje ob enakih urah vseh sedem dni v tednu. Zelo pomembna je hladna soba, v kateri spite, ki naj ima okrog 18 stopinj Celzija. V teh dneh so noči najkrajše in že narava nas usmerja, da se umirimo in spimo več. To počne tudi narava. Vzemimo si to našo življenjsko pravico v taki meri, kot jo potrebujemo ter naj bo to uvod v dobre spalne navade novega leta.