Zaradi narave bolezni je strah pred diagnozo demence zelo pogost. “K temu prispeva tudi stigma, ki je v družbi še vedno močno prisotna. Vendar je obisk zdravnika zelo pomemben. Pravočasna diagnoza osebi z demenco in svojcem omogoči, da organizirajo svojo prihodnost, poiščejo postdiagnostično podporo, pridobijo informacije (svetovanje na Spominčici), prav tako pa zdravila najbolje učinkujejo v začetni fazi bolezni,” povedo v organizaciji Spominčica – Alzheimer Slovenija.
Kaj lahko storimo, če oseba z znaki demence noče k zdravniku?
Do diagnoze pridemo tako, da obiščemo osebnega zdravnika, ki izda napotnico za specialista – psihiatra ali nevrologa. “V primeru, da oseba, pri kateri opažamo prve znake demence, ne želi k zdravniku, lahko na težave, ki jih opažamo, opozorimo zdravnika že pred pregledom. Dobro pa je tudi, da osebo spremljamo na pregled, da dobi občutek, da nam je zanjo mar in da nas skrbi. Poleg tega je obisk zdravnika pomemben, da ta ugotovi, ali gre za demenco ali mogoče za kakšno drugo bolezen, ki ima podobne simptome in je ozdravljiva,” dodajajo v Spominčici.
Kaj pa je najbolj pomembno, ko enkrat imamo diagnozo?
Ko oseba dobi diagnozo demence, je, kot poudarjajo, pomembno, da ona in njeni družinski člani dobijo čim več informacij o poteku in zapletih. Še posebej pomembno je, da poznamo pravilen pristop do osebe z demenco. “Pomeni, da smo čim bolj potrpežljivi, ljubeči in prijazni, kar ni vedno lahko, je pa za osebo z demenco in svojce najboljše.”
Strokovna javnost poudarja pomen preventive: zdrav življenjski slog, pestro družabno življenje, čim manj stresa in učenje novih stvari. S preventivo lahko zamaknemo začetek demence tudi za nekaj let.