Izbruh novega koronavirusa nas je zaznamoval, posledice pa bomo lahko opazovali še kar nekaj let, morda celo skozi vse življenje posameznikov, ki s(m)o to doživeli, pravijo psihologi. Toda strah, ki ga mnogi čutijo ob pojavu pandemije, je povsem normalen.
»V splošnem je dogajanje, povezano s COVID-19, za ljudi zelo obremenjujoče,« na vprašanje, kako vse dogajanje okoli virusa SARS-CoV-2 in bolezni, ki jo ta povzroča, vpliva na psihološko stanje posameznikov, odgovarja psiholog Žan Lep z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Posamezniki se namreč ukvarjajo s svojimi osebnimi strahovi, denimo pred okužbo in njenimi posledicami, hkrati pa bolezen zaradi svojih razsežnosti vpliva tudi na (psihološko) stanje celotne družbe. »Tudi če se kdo sam okužbe sprva ni pretirano bal, lahko njegova občutja spremeni vseprisotna zaskrbljenost bližnje okolice, kar lahko v skrajni fazi vodi do skupinske histerije, ko se strahovi posameznikov v interakcijah množijo,« pojasni sogovornik.
Vsi smo bolj tesnobni
Teja Bandel Castro, psihoterapevtka ter specializantka klinične psihologije v podjetju Plus Rešitve, Svetovanje podjetjem in posameznikom, poudarja, da smo v povprečju v tem času vsi bolj tesnobni in da nas je strah, kar je, pravi, povsem normalen odziv na negotove razmere.
»Mnogo medijev, strokovnjakov in posameznikov v tem času zelo neustrezno uporablja, če ne že zlorablja, besedo panika,« opozarja. Pojasni, da je panika skrajno čustvo, ki obsega intenzivne telesne občutke in čustva v obliki zelo hitrega bitja srca, napetosti, potenja, krča in doživljanja smrtnega strahu. »Oseba je prepričana, da bo umrla, da doživlja denimo srčni infarkt ali drugo smrtno obliko telesnega stanja. Tovrstni simptomi so med nami te dni pogostejši, vendar ne v splošnem,« navede.
Pravi, da imajo panične napade predvsem tisti, ki so jih doživljali že v preteklosti, ali pa imajo že v splošnem povišano tesnobnost.