Za večino sveta je običajno življenje – delo v pisarni, šolanje, prehranjevanje v restavraciji, objemanje prijateljev – trenutno še vedno nemogoče. Negotova prihodnost glede pandemije in dolgotrajen stres bosta imela posledice na duševnem zdravju ljudi, so si enotni strokovnjaki na Stanfordu.
»Čustvene posledice pandemije bodo različne,« je dejal psihiater Victor Carrion, dr. med. in direktor programa Early Life Stress and Resilience na Stanfordu. Nekateri ljudje odkrivajo prednosti, drugi pa so v vse večjih stiskah.
Čeprav pandemija prizadene vse, so nekatere skupine bolj ranljive, predvsem mladi, starejši odrasli, ljudje z že obstoječimi duševnimi boleznimi, posamezniki, ki se soočajo z rasizmom ali spolno diskriminacijo, zdravstveni delavci, pa tudi vsi prizadeti v gospodarstvu.
Fundacija Kaiser Family je izvedla anketo, v kateri je odrasle Američane vprašala, ali skrbi, povezane s pandemijo, škodujejo njihovemu duševnemu zdravju; 45 % jih je to potrdilo. Konec julija je to število naraslo na 53 %.
Posledice bodo vidne
»Prejšnje raziskave o stanju duševnega zdravja tistih, ki preživijo vojne, naravne nesreče in druge katastrofe, kažejo, da večina ljudi, čeprav se morda počutijo v stiski, okreva brez dolgoročnih psiholoških težav,« poročajo strokovnjaki iz Stanforda, saj to vidijo v svojih vsakodnevnih interakcijah. A nekateri bodo imeli psihološke posledice. »Mislim, da so ljudje doživeli mikro travme: izguba načina življenja, morda službe, morda dojemanje tega, kako varen in predvidljiv je svet,« je dejala dr. Shaili Jain, dr. med. in klinična izredna profesorica psihiatrije in vedenjskih znanosti. Hkrati pa dodaja, da glede na njihovo bližino nesreče – pa naj gre za žrtev, reševalca ali pripadnika splošne populacije – bo 5 do 40 % ljudi doživelo posttravmatsko stresno motnjo. Število se v nekaterih situacijah poveča na skoraj 100 %, na primer med otroki, ki so priča dejanjem ekstremnega nasilja. Po takih dogodkih se povečajo tudi incidence večjih depresij in zlorabe substanc, zlasti pri ljudeh, ki so že imeli te bolezni.
Kako prebroditi te težke čase?
Shaili Jain izpostavi ključni zaščitni dejavnik med stresnimi dogodki in po njih, to je socialna podpora. »Socialna podpora je še posebej pomembna za otroke in najstnike,« je dejal Carrion. Strokovnjaki s Stanforda svetujejo, da v času pandemije najdete čas za najljubše dejavnosti, kot so vadba v naravi, meditacija, izboljšanje spalnih in prehranjevalnih navad, omejite čas, ki ga preživite pred zasloni, pokličite po telefonu ali preko video klica prijatelje, družinske člane, vse ki jih imate radi.
Konec koncev ima lahko pandemija celo skrite socialne koristi, ker za razliko od prejšnjih nesreč prizadene vse. Jain upa, da bo skupna izkušnja okrepila empatijo do ljudi v težkih okoliščinah.
Vir: Stanford Medicine
