Za nasvet, kako si lahko pri psiholoških težavah pomagamo sami in si tako izboljšamo življenje, smo prosili asist. mag. Miloša Židanika, dr. med., specialista psihiatra in psihoterapevta, strokovnega direktorja Psihiatrične bolnišnice Ormož.
»Sami si lahko pomagamo tako,
- da smo budni;
- da ozavestimo svoje nezavedne čustvene in vedenjske vzorce, ki negativno vplivajo na naše medosebne odnose in se od njih poslovimo;
- da postavimo misel pred izrečeno besedo, da drugega v odnosu ne ranimo;
- da se zavestno usmerimo k empatiji, k sposobnosti vživljanja v drugo osebo, najsi bo to človek ali žival;
- da se zavestno odločimo, da nam bo mar za druge ljudi in za vsa živa bitja ter da se usmerimo v vzpostavljanje in vzdrževanje stabilnih, stalnih, globokih, ljubečih in spoštljivih medosebnih odnosov;
- da prenehamo s samopercepcijo sebe kot Mariborčana ali Štajerca ali Slovenca ali belega Evropejca ter da postanemo Zemljani, eni od prebivalcev tega čudovitega planeta, ki smo privilegirani, da lahko delujemo na svoje okolje v dobro, z ljubeznijo. In da prepustimo prostor, vodo in hrano tudi drugim prebivalcem tega planeta, ker ta Zemlja in viri niso naša lastnina;
- da se samokultiviramo, ker od družbe, ki nas usmerja v egoizem, potrošništvo, odtujevanje in patološki narcizem, tega ne moremo pričakovati;
- da se zavestno odrečemo funkcioniranju po načelu užitka ter da se odločamo in delujemo tako, kot je prav;
- da se vprašamo, kaj je naša poklicanost v življenje, ki ga živimo, da najdemo v sebi odgovor in mu sledimo;
- da najdemo smisel svojega življenja, ker nam je ta kot svetilnik v temi in najboljši antidepresiv.
In če bomo videli, da s svojim delovanjem delamo dobro, ne le zase, temveč tudi za druge in globalno, potem ne bomo živeli z obžalovanji in v strahu pred smrtjo. Potem ne bo depresije, ne strahu, ampak mir, občutek izpolnjenosti in vsake toliko tudi sreče. Sreča namreč ne more biti cilj – če je, je kot sveti gral, ki se nam vedno izmuzne, ko ga iščemo. Če pa je cilj delati dobro in z ljubeznijo nevtralizirati destruktivno agresijo, pa pride sama od sebe. Po trenutkih. A dovolj, da jo zaznamo.«
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Zdravje in preventiva 2021.
