Živa meja ni nič posebnega, imamo jo tako rekoč povsod. A, kot ugotavlja stroka v Angliji, gre za verjetno največji delno naraven habitat pri njih – in ima velik pomen. Je namreč zavetje za divje rastline in divje živali – skoznjo se lahko premikajo, še posebej, ko je velik del zemljišč ograjen.
Strokovnjaki zato spodbujajo Britance k zasajanju žive meje okoli svojih kmetijskih zemljišč – do leta 2050 naj bi je zasadili 40 % več kot je imajo sedaj.
Živa meja poleg tega, da ne predstavlja prepreke na poti živalim, pomaga tudi pri zadrževanju vode, s čimer ščiti pred poplavami in erozijo, vodo pa ščiti tudi pred pesticidi in gnojili – saj zadrži onesnaževala s polj.
Čistejši zrak
Tudi kakovost zraka je boljša, saj živa meja po raziskavah sodeč vase ujame tudi precej emisij – to je posebej občutno, kjer predstavlja pregrado med cesto in naseljem.
In, kot še poudarjajo v Angliji, čeprav gre ogromna zasluga za spopadanje s podnebnimi spremembami predvsem gozdovom, so kot hranilnik ogljikovega dioksida pomembne – in pogosto spregledane – tudi žive meje. Vsekakor so boljša izbira od ograje, še posebej, če so malce “podivjane”.
