šentjanževka (Hypericum perforatum) je do 70 centimetrov visoka zelnata rastlina. Pokončna dvoroba stebla so v zgornjem delu olesenela in včasih rdečkasto obarvana. Listi so ovalni, nasprotno nameščeni.
Zvezdasto oblikovani zlatorumeni cvetovi imajo pet venčnih listov. Če jih zmečkamo se rdeče obarvajo, kar je ena najbolj prepoznavnih lastnosti. Uspeva na prisojnih in suhih legah. Cveti od junija do avgusta, v nižinah okrog kresa oziroma Šentjanževega.
Zdravilno rdeče olje
Rastlino najpogosteje pripravljamo v obliki čaja, zunanje pa v obliki rdeče obarvanega šentjanževega olja. Slednje je tradicionalno sredstvo za nego kože, blaženje opeklin, uporablja se pri turih, površinskih ranah in razjedah, bolečinah v mišicah. Olje na prizadeto mesto nanesemo večkrat dnevno.
Za pripravo šentjanževega olja potrebujemo 25 gramov cvetov na 100 g olja. Cvetove v olju dobro premešamo in do vrha polno steklenico zapremo, postavimo na sončen prostor ter večkrat pretresemo. Olje odcedimo po šestih tednih. Šentjanževka je naprodaj tudi v obliki kapsul, alkoholnih izvlečkov in je sestavina nekaterih homeopatskih zdravil.
Čaj pri psihični izčrpanosti in potrtosti ter blagih depresivnih stanjih
Skodelico čaja popijemo do trikrat dnevno. Je učinkovito in varno zdravilo pri lajšanju blage do srednje težke depresije. Potrebno pa je dolgotrajnejše jemanje, saj je učinek opazen šele po treh do štirih tednih.
Preveliki odmerki lahko povzročijo preobčutljivost na svetlobo, ki se kaže v obliki rdečine, kožnih izpuščajev ali srbenja. Šentjanževka vpliva na presnovo drugih zdravil, zato je brez posveta z zdravnikom ne smemo uživati sočasno z drugimi zdravili.
Šentjanževko so nekoč uporabljali tudi kot zdravilo za lajšanje bolečin, glavobola, hepatitisa, proti nespečnosti, slabokrvnosti in protinu.
