Še posebno je razširjen bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus), ki je ena izmed najbolj enostavnih gob za gojenje.
V naravi jih najdemo jeseni in sicer na štorih ali podrtih deblih bukev, gabrov, topolov, vrb, lip. Ne rastejo pa na lesu hrastov in kostanjev. Gobe rastejo v šopih, sivo rjavo obarvani klobuki pa so premera do 15 centimetrov. Na enem rastišču lahko najdemo tudi več kilogramov gob.
Podobnih je še nekaj vrst ostrigarjev, predvsem poletni, zaradi nevsakdanje barve pa so zanimivi rumeni ostrigarji.
Bukov ostrigar na krožniku
Bukove ostrigarje uporabljamo podobno kot druge vrste gob. Popečeni klobuki se dobro obnesejo tudi kot dodatek sendvičem. Njihov okus je nežen, tekstura mesa pa mehka. Beti zaradi žilavosti običajno niso uporabni. Gobe lahko tudi posušimo in zmeljemo, ter uporabljamo kot začimbo.
Zdravilne lastnosti
Bukovi ostrigarji so dober vir beljakovin, vitaminov B ter mineralov in drugih zdravilnih snovi. Med drugim vsebujejo lovastatin, ki se v farmaciji uporablja v zdravilih za zniževanje holesterola v krvi. Poleg tega uživanje ostrigarjev znižuje raven sladkorja v krvi ter izboljšuje delovanje jeter in ledvic.
Zdravilne gobe:
- Resasti bradovec, ki raste tudi pri nas – a je zaščiten!
- Svetlikava pološčenka vsebuje prek 400 učinkovin
