V stavbah kulturne dediščine v Sloveniji živi kar 23 vrst netopirjev, ki v teh stavbah kotijo, prezimujejo in se parijo. Izšla je prva publikacija o netopirjih v stavbah kulturne dediščine.
V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1.700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb. V skoraj dveh petinah pa so potrdili prisotnost porodniških kolonij različnih vrst netopirjev. Med stavbami kulturne dediščine posebno mesto zasedajo gradovi in cerkve, ki že stoletja predstavljajo pomemben del življenjskega prostora netopirjev.
V Sloveniji imamo veliko primerov dobrih praks sobivanja varstva narave in kulturne dediščine
Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo iz Centra za kartografijo favne in flore sta pri pripravi prve publikacije, posvečene izključno netopirjem v stavbah kulturne dediščine, analizirala popise netopirjev v Sloveniji v zadnjih 20 letih.
“Publikacija vključuje obsežni strokovni pregled odvisnosti netopirjev od zatočišč v stavbah kulturne dediščine. V njej najdete odgovore na vprašanja: zakaj netopirji izbirajo gradove in cerkve? So netopirji težavni sosedi ali sosedi stiski in ali je miroljubno sobivanje mogoče?” razlaga Presetnik in dodaja: “V Sloveniji imamo veliko primerov dobrih praks sobivanja varstva narave in kulturne dediščine. Po podatkih državnega monitoringa pa kljub temu vsako leto med 5 do 10 zatočišč netopirjev utrpi takšno ali drugačno okrnjenje zaradi neprimernih posegov na stavbah. Zato v projektu LIFE-IP NATURA.SI posebno pozornost namenjamo aktivnostim za sodelovanje med lastniki in upravljavci stavb ter strokovnjaki za varstvo kulturne dediščine in varstva narave.”
Za varstvo netopirjev v stavbah kulturne dediščine je po mnenju Presetnika glavna naloga zmanjšanje morebitnih navskrižij med ohranjanjem kotišč netopirjev in vzdrževanjem stavb (čiščenje gvana in izvedba aktivnosti za preprečevanje nastajanja škode), pa tudi usklajeno načrtovanje večjih posegov. Projektne aktivnosti bodo med drugim prispevale tudi k oblikovanju sistemskih rešitev za pomoč upravljavcem stavb pri čiščenju oziroma odstranjevanju gvana.
Na 36 straneh nas publikacija popelje v prepleten svet življenja netopirjev ter njihove tesne povezanosti z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Ilustracijo na naslovnici je po motivu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice ustvarila ilustratorka Hana Stupica.
Publikacija Netopirji in stavbe kulturne dediščine je v elektronski različici na voljo brezplačno na spletnem mestu natura2000.si.
