Do nedavnega je bil edini način, kako ugotoviti, kako visoke so sekvoje, ta, da se povzpnemo nanje, izmerimo premer njihovih debel ali jih posekamo. Toda te metode niso posebej zanesljive in imajo lahko veliko napako.
Znanstveniki z Univerze v Londonu in Univerze v Marylandu so razvili način za izračun njihove skupne mase z uporabo laserjev. To jim je omogočilo, da so pridobili vpogled v 3D strukturo teh velikanskih dreves.
Med skeniranimi drevesi je bil tudi 88 metrov visok Colonel Armstrong, ki velja za več kot 1400 let staro drevo. Znanstveniki so ugotovili, da lahko tehta okoli 110 ton ali približno toliko kot 10 dvonadstropnih avtobusov. Odkrili so tudi, da bi lahko bila ta najvišja drevesa na svetu kar 30 odstotkov višja, kot so predvidevali pred skeniranjem.
Sekvoje v pomoč pri iskanju odgovorov
Rezultati bi lahko znanstvenikom pomagali oceniti, koliko ogljika absorbirajo in kako bi se lahko odzvali na podnebne spremembe.
Eno od bistvenih vprašanj med znanstveniki je »ali in kje bi bilo treba posaditi več dreves in kako najbolje ohraniti obstoječe gozdove,« je ob objavi študije poudaril glavni avtor, profesor Mat Disney. »Da bi odgovorili na to vprašanje, morajo znanstveniki najprej razumeti, koliko ogljika je shranjenega v različnih drevesnih vrstah.«
Uporaba vesoljskih laserjev za kartiranje gozdnega ogljika
Znanstveniki pri Nasi so to zemeljsko raziskavo uporabili za testiranje in izboljšanje podobne tehnologije, ki kartira gozdove iz vesolja.
Njihov projekt GEDI zagotavlja informacije o vlogi dreves v svetovnem ciklu ogljika. Uporablja napredno lasersko tehnologijo na Mednarodni vesoljski postaji za izdelavo podrobnih 3D zemljevidov zemeljskih gozdov.
Misija je zagotovila svoj prvi niz podatkov januarja 2021, kar je okoljskim znanstvenikom omogočilo, da bolje razumejo, kako drevesa po vsem svetu shranjujejo in sproščajo ogljik.
Vir: Euronews Green
