Žafran je skupaj z zvončki in trobenticami eden izmed prvih znanilcev zgodnje pomladi. Pri nas ga imenujemo pomladanski žafran (Crocus vernus), v skupinah pa ga najdemo tako na travnikih kot robovih gozdov – in seveda na domačih vrtovih.
Pri nas prevladujejo vrste z vijoličnimi cvetovi. Nekoliko redkejši je progasti žafran, ki uspeva predvsem na Krasu, zanj pa so značilne temno vijolične ali črne proge. V naravi najdemo tudi vrste z belimi cvetovi, vzgojeni pa so lahko še rumeni in v odtenkih prej omenjenih barv.
Okusen, zdravilen, lahko pa povzroči celo smrt
Žafran je znan tudi kot zelo draga začimba. Toda pozor, kot začimbo uporabljamo le pravi žafran (Crocus sativus). Ta raste jeseni, vendar ne v Sloveniji! Uspeva predvsem v toplejših predelih Evrope in vzhodne Azije. Pravi žafran je užiten kot začimba. Je ena najdražjih na svetu, saj je za kilogram začimbe potrebno nabrati kar 120.000 cvetov!
Kot začimbo in rumeno barvilo uporabljamo le posušene drobne pestiče ženskih cvetov, ki jih še vedno nabirajo ročno. Pestiči imajo oster vonj in grenko-sladek okus. V trgovinah je pogosto naprodaj tudi nadomestek – veliko cenejša žafranika, ki pa je žafranu podobna le po rumeni barvi. Oboje lahko uporabljate v rižoti, mesnih jedeh in celo sladicah. Žafran lahko dodajate mlečnemu rižu, zdrobu ali pudingu, naprodaj pa je tudi čokolada z dodatkom žafrana.
Začimbo uporabljamo v majhnih količinah. V večjih odmerkih je namreč tudi ta žafran strupen in lahko povzroči celo smrt! Nekoč so ga uporabljali tudi v zdravilstvu, kot pomirjevalo in afrodiziak.
Jesenski podlesek pri nas strupen
Žafranu je na prvi pogled zelo podoben jesenski podlesek, ki uspeva tudi pri nas.
Rastlina pa je strupena in že manjše količine lahko povzročijo prebavne težave. Najmočnejši strup, ki ga vsebuje, je kolhicin, ki po zaužitju v nekaj urah povzroči prebavne težave, zastrupitev pa je lahko smrtna.
Zanimivo pa je, da se lahko na travnikih poraslih s podleskom ali žafranom brez škode pasejo živali.
