Višnje vsebujejo veliko vitaminov (A,B,C), mineralov, antioksidantov in vlaknin. Zorijo proti koncu junija, takrat kot poznejše sorte češenj. Plodovi so nekoliko mehkejši in manj časa obstojni v hladilniku.
Višnja je tudi kot drevo na videz podobna češnji, za gojenje pa je manj občutljiva. Višnje so na vrtovih manj razširjene od češenj prav zaradi manj sladkega okusa.
Zato pa so toliko bolj prisotne v industrijski proizvodnji, saj iz sadežev izdelujejo okusne sokove in marmelade, ter nekatere vrste alkoholnih pijač. V kuhinji se dobro obnesejo za pripravo različnih sladic.
Višnje pa niso le osvežilne, temveč imajo tudi številne zdravilne učinke
Nekateri jih imenujejo celo naravni aspirin, saj delujejo protivnetno, pomagjo pri glavobolu, vročini, bolečinah v mišicah in celo pri blaženju bolečin zaradi artritisa. Pomagajo tudi proti nespečnosti, pospešujejo prekrvavitev in zavirajo nastanek sladkorne bolezni tipa 2.
Ker višnje vsebujejo veliko cinka, bakra in kalija imajo pozitiven učinek tudi na kožo in lase. Za zdravilni učinek zadošča že pest zrelih sadežev ali kozarec soka.