Slovenci se radi podamo v gozd in tako združimo dve svoji strasti – pohodništvo in nabiranje gob. S Slavkom Šerodom, predsednikom Gobarskega društva Lisička Maribor, smo se pogovarjali o teh dragocenih stvaritvah narave, ki koristijo tako naravi kot človeku. Sam gobe nabira že od otroških let, zanje ga je navdušil oče. Gobe se mu zdijo zanimive predvsem zato, ker imajo v gozdu in tudi v splošnem izredno pomembno vlogo.
Nam lahko na kratko opišete Slovenijo z gobarskega vidika?
Slovenija ima obširne gozdove, ki pokrivajo kar 58,4 % države, kar z gobarskega vidika pomeni, da so naši gozdovi pravi raj za ljubiteljske gobarje. Sezona rasti gob pri nas traja od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Začne jo marčna polževka, v aprilu se pojavijo smrčki, zgodnje poletje zaznamujejo navadna lisička, poletni gobani in razne vrste golobic. V septembru in oktobru pa najdemo vse vrste, zaradi katerih se ljubiteljski gobarji podijo po gozdovih: jurčke, lisičke, dedke, turke, dežnike in mnogo drugih – užitnih naj bi bilo okrog 100 vrst.
Koliko pa je vseh vrst pri nas?
Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji okoli 15.000 vrst gob. V društvih in krovni organizaciji, Mikološki zvezi Slovenije, smo jih doslej odkrili in s slovenskimi imeni poimenovali okoli 3500 vrst. Od tega je približno 30 vrst smrtno strupenih, okoli 200 vrst pa strupenih.
15.000 vrst gob v Sloveniji
3500 slovensko poimenovanih
100 užitnih vrst
200 strupenih
30 smrtno strupenih
Tudi gobe poznajo svoje letine …
Pri gobah so značilna velika letna nihanja pojavljanja gob, ki jih nihče ne zna zanesljivo napovedovati. Pojav gob je pogojen z vremenskimi razmerami (padavinami, vlago, temperaturo), vendar padavine in vremenske razmere niso zadosten pogoj za dobro gobjo letino. Dobre gobje letine se pojavijo približno na 5 do 7 let. Izjemne gobje letine so redek pojav, ki ga je mogoče opazovati na 12 do 15 let ali več.
Kako naj nabiramo gobe?
Za gobarjenje se je priporočljivo primerno obleči – v lahka in zračna, po možnosti tudi svetla oblačila, saj tako lažje opazimo klope. S seboj imejmo vrečko za opadke, saj ko vstopamo v gozd, vstopamo v ekosisteme drugih živalskih in rastlinskih vrst. Hkrati se spoštljivo obnašajmo do lastnikov gozdov in avto parkirajmo na primernem mestu, ki ne bo oviralo dostopa ter hkrati ne bo ogrožalo naravnega okolja. Količina gob je omejena na 2 kg dnevno, gobar pa naj se dobro poduči o njihovi užitnosti.
Kako pa pravilno poberemo gobo? Plastične vrečke v gozdu odpadejo, kajne?
V gobarskih društvih učimo, da morajo gobarji gobo pobrati na tak način, da so vidni vsi njeni deli. Le na tak način so razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče določiti vrsto. V praksi to pomeni, da gob ne režemo ob dnišču beta pri tleh, saj izgubimo informacijo o tem, kar je pod dniščem beta. Gobe je dovoljeno prenašati le v trdni embalaži, ki omogoča širjenje trosov in ne v plastičnih vrečkah.
Gobe so tudi zdravilne …
V javnost čedalje pogosteje prihajajo spoznanja, da imajo gobe tudi zdravilne lastnosti. Več sto vrst gob je namreč takšnih, ki se uvrščajo med “nutricevtike”, to so snovi, ki delujejo kot hrana in zdravilo hkrati. Tradicionalna vzhodnjaška medicina se na gobe opira že tisočletja. Japonski zdravniki so denimo oblikovali zasnovo adaptogena, to je sredstva, ki deluje kot preventiva in združuje naslednje tri lastnosti: ni toksično in nima stranskih učinkov, deluje na celo telo, ne le na en organ ali sistem, normalizira organizem.
Kaj v gobah je zdravilna učinkovina?
Raziskave kažejo, da gre večina terapevtskih toničnih koristi mnogih gob na račun njihovih adaptogenih in imunsko krepilnih snovi, ki se imenujejo polisaharidi. Poleg njih so pomembni triterpeni, po zgradbi so podobni steroidnim hormonom. Ti pomagajo povečevati porabo kisika, tonizirajo telo in krepijo odpornost proti stresu.
Kot hrana pa so težko prebavljive …
Zato jih ne uživajmo v preveliki količini in če že, naj bodo čim drobneje narezane, saj so tako lažje prebavljive! Velika porcija gob je tista, ki preseže pol kilograma po osebi na obrok. Če bi take porcije uživali več dni zapored, bi lahko imeli prebavne in druge težave. Gobe odsvetujemo majhnim otrokom in starejšim ljudem.
In če se po zaužitju pojavijo težave? Kako vemo, da gre za zastrupitev?
Razne težave, ki se pojavljajo po zaužitju gob, niso nujno tudi prave zastrupitve, saj lahko neprijetne posledice (slabosti) ljudje občutijo tudi po zaužitju užitnih vrst gob, če niso bile pripravljene sveže. V gobah se namreč začnejo že kmalu potem, ko smo jih nabrali, kopičiti različni razkrojni produkti, ki jih imenujemo kriptomaini. Strupene gobe pa vsebujejo termostabilne kemične sestavine, ki že v majhnih količinah povzročijo v organizmu ljudi in živali tako značilna znamenja zastrupitve, da je mogoče sklepati, katero strupeno vrsto gob smo zaužili.
Nasvet za konec?
Le pojdite v gozd, a odgovorno do sebe, drugih in narave!