Z Lukašom bodo teritorialni samici Aidi omogočili, da se bo lahko parila z nesorodnim samcem. S tem se bo povečala genetska pestrost risov na tem območju.
Izpusta se je udeležila tudi Mateja Blažič iz Direktorata za naravo na MNVP, ki je poudarila, da za dolgoročno ohranitev ni dovolj le vzpostavljanje ugodnega stanja populacije ter življenjskega prostora, ampak je treba skrbeti tudi za razumevanje in sprejemanje te vrste v družbi.
Kako ravnamo, če srečamo risa?
Ris je pomemben del našega gozdnega ekosistema, zato je njegova dolgoročna ohranitev ključna. Čeprav spada med zveri, človeku v običajnih okoliščinah ni nevaren. Večinoma je nočno aktiven, v primeru srečanja pa ravnamo enako kot pri srečanju z drugimi prostoživečimi vrstami – risu se ne približujemo, se ga ne dotikamo in se mirno umaknemo.