DNK krvovolka so pridobili iz fosilov in nato na novo zapisali gensko kodo navadnega sivega volka, ki je njegov najbližji še živeči sorodnik. Mladiče so na svet spravili s pomočjo nadomestnih mater domačih psov.
V podjetju, ki volkove vzreja na 800 hektarjev veliki neznani lokaciji na severu ZDA, so mladiče poimenovali Romulus, Remus in Khaleesi. Samca sta se skotila 1. oktobra lani, samica pa 30. januarja letos.
Gre za dejanske predstavnike krvovolka?
Nekateri strokovnjaki so kljub tehnološkemu dosežku kritični do ponovne oživitve že izumrlih živalskih vrst. Zoolog Philip Seddon z Univerze Otago na Novi Zelandiji je po poročanju svetovnih medijev npr. pojasnil, da so živali le »gensko spremenjeni sivi volkovi«.
Tudi Love Dalen, profesor evolucijske genomike s Centra za paleogenetiko na Univerzi v Stockholmu in svetovalec podjetja Colossal, priznava, da je v celotnem genomu krvovolka 99,9 odstotka sivega volka. »V znanstveni skupnosti se bo pojavil spor o tem, koliko genov je treba spremeniti, da žival dejansko postane krvovolk, vendar je to v resnici filozofsko vprašanje,« je še povedal.
Paleogenetik Nic Rawlence je vse skupaj nekoliko poenostavil in povedal, da je DNK, pridobljen iz fosilnih ostankov, zelo poškodovan in degradiran, da bi z njim lahko živali naprej klonirali. »Nastal je hibrid. Ustvarili so sivega volka, ki ima nekaj značilnosti krvovolka, na primer večjo lobanjo in belo dlako.«
Kakšen naj bi bil sploh razlog “oživitve” izumrlih živali
Čeprav je zgodba o “oživitvi” izumrlih živali požela veliko pozornosti po vsem svetu, kritiki takih praks opozarjajo, da je izumrtje večno. »Če izumrtje ne obstaja več, kako se bomo kaj naučili iz svojih napak? Ali to pomeni, da lahko uničujemo naravo, da živali izumrejo in jih potem “oživimo” nazaj,« se sprašuje paleogenetikRawlence. Kritiki projekta opozarjajo še, da bi lahko vzreja in razmnoževanje hibridnih bitij ogrozila žive živali, prav tako ni znano, kako bi se te vedle v ekosistemu.
Na drugi strani pa podjetje Colossal Biosciences upa, da bodo z novimi tehnologijami lahko neposredno pomagali tudi drugim ogroženim vrstam. S pridobljenim znanjem naj bi si že pomagali pri kloniranju rdečih volkov.
Prizadevajo pa si menda tudi, da bi na način kot krvovolka obudili tudi volnatega mamuta in tasmanskega tigra.
