Navadni hren (Armoracia rusticana) je trajnica z odebeljeno korenino. Zraste lahko do 150 centimetrov, prepoznaven pa je po dolgih nazobčanih listih. Majhni beli cvetovi so združeni v socvetjih.
Hren uspeva na vseh vrstah vrtnih tal, prija pa mu vlažno in odcedno rastišče. Nanj pogosto naletimo na opuščenih njivah in travnikih. Hren razmnožujemo s približno 20 centimetrov dolgimi koreninskimi poganjki, ki jih sadimo spomladi.
Priporočljivo ga je saditi v bližini krompirja, saj odganja koloradske hrošče.
Korenino običajno izkopavamo do jeseni, nekje do novembra.
Dobrodošel v številnih jedeh
Liste uporabljalo za zavijanje različnih jedi, podobno kot pripravljamo sarmo. Mlade liste lahko uživamo presne v različnih solatah.
Cvetovi pa se podajo k vsaki jedi kot privlačen pikanten okras.
Naribano korenino prav tako lahko uporabljamo skoraj pri pripravi vseh jedi, še posebno mesnih. Če se vam zdi okus preveč pikanten, hren toplotno obdelajte, v nasprotnem pa ga dodajte jedem šele na koncu kuhanja ali pred serviranjem.
Hren je bogastvo C vitamina
Hren je tudi učinkovito domače zdravilo. Najbolj učinkovit je svež, zato je najbolje, da ga izkopavamo oziroma kupujemo sproti. V hladilniku se namreč korenina hitro izsuši.
Pomaga pri prehladih in kožnih obolenjih, pospešuje prebavo in prekrvavitev. Hren vsebuje veliko vitamina C in B, žvepla, betakaroten, gorčična olja ter deluje antibiotično. Hrena ni priporočljivo uživati pri rani na želodcu.
Obkladki iz naribanega hrena pomagajo pri blaženju bolečin, liste pa polagamo na čelo pri lajšanju glavobola.
