V Sloveniji je več kot 6.000 naselij. Več kot 4.800 imen teh naselij je unikatnih, druga se pojavijo večkrat, nekatera tudi po osemkrat. Slovenija ima veliko nenavadnih imen krajev.
Ste vedeli, da v Sloveniji obstaja Pekel? Ter celo Sveti Duh? Pa tudi Paradiž! Če preklikate aplikacijo Statističnega urada RS Krajevna imena, boste odkrili še veliko drugih zanimivih imen, med drugim takšna, pri katerih se nam lahko malce zaplete jezik, kot sta Kokolajnščak ali Podpulfrca, pa tudi smešna, kot so npr. Svinjsk, Ritoznoj in celo Bruhanja vas.
Lucija in Primož
Med slovenskimi naselji je tudi zelo veliko takih, katerih ime je enako nekaterim imenom prebivalcev in prebivalk Slovenije. Večinoma gre za kraje, ki so dobila ime po svetniških zavetnikih (Lucija, Marjeta, Florjan, Primož, Štefan, Benedikt). So pa tudi taka, ki se le pišejo enako kot nekatera ženska ali moška imena, drugače pa med enimi in drugimi ni nobene pomenske povezave in se lahko tudi drugače naglašujejo (npr. Ánže : Anžè). Taka imena so na primer: Draga, Zala, Bela, Gorica, Biljana; Gaj, Vitan, Anže, Dane.
Živali in rastline
Nemalo imen slovenskih naselij in ulic lahko, ko jih zapisane vidimo prvič, povežemo z živalmi, npr Mačji dol, Konj, Ježevec, Lisjaki, Srnjak, Petelinje, Zajčji Vrh, Žabja vas, Medvedjek, Jelendol, Kačji Dol, Muha vas, Račja vas …
V poimenovanju številnih slovenskih naselij in ulic se odraža tudi tesna povezanost človeka z rastlinskim svetom. Tako imamo na primer Brezo v občini Trebnje, Kostanj v občini Kamnik, Jablano v občini Zagorje ob Savi, Šipek v občini Črnomelj, Maline v občini Mokronog – Trebelno, Borovnico v občini Borovnica, Robidnico v občini Gorenja vas – Poljane …
Vendar pa sploh ni nujno, da je izvor imena v drevesu ali sadežu. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen (2009) pravi, da naselje Borovnica ni dobilo imena po borovnicah, naselje Maline pa tudi ne po malinah (prebere pa se Máline, in ne Malíne).
Statistika: Kerinov Grm na 4 hektarjih z največj gostoto prebivalstva pri nas
Krajevna imena so zanimiva, nič manj zanimivi pa niso, kot poudarja SURS, statistični podatki, povezani z njimi. Po površini najmanjše slovensko naselje je Kerinov Grm. Tam je na začetku leta 2020 živelo na 4 hektarjih (0,04 km2) površine 256 prebivalcev. To naselje je hkrati tudi najgosteje naseljeno naselje v Sloveniji. Če bi bila celotna Slovenija naseljena tako gosto kot Kerinov Grm in če bi bila naseljiva in naseljena vsa njena površina, potem bi imela skoraj 130 milijonov prebivalcev.
Po površini in po številu prebivalcev največje naselje pa je Ljubljana. Tukaj je na 164 kvadratnih kilometrih živelo skoraj 290.000 prebivalcev ali 1.750 na km2. Ob taki gostoti, kot jo ima Ljubljana, bi imela Slovenija, če bi bila naseljena vsa njena površina, več kot 35 milijonov prebivalcev.
Vir: stat.si