Žerjav (Grus grus) je zelo velik ptič, ki od konca repa do konice kljuna meri od 96 do 119 cm, razpon njegovih peruti je od 180 in vse do 222 cm.
Gre za veličastno ptico z zelo dolgim in ozkim vratom ter dolgimi nogami. Perje ima obarvano modrikasto sivo, gnezdeči osebki pa dobijo rjasto rjav pridih zaradi prisotnih barvil v barjanskih vodah, s katerimi se obarvajo med valjenjem jajc. Koničast srednje dolg kljun je okraste barve, grlo in sprednji del vratu sta črna, hrbtni del vratu pa je bel. Na vrhu glave ima golo kožo rdeče barve.
Selitev poteka v jatah
Žerjavi so izjemni jadralci in se selijo v jatah klinaste oblike (>), tako zmanjšajo zračni upor pticam na repu jate, ki zato za letenje porabijo manj energije. Čez čas, se ptica iz čela jate zamenjajo s pticami iz zadnjega dela jate.
Žerjav podnevi išče hrano. Hrani se z rastlinsko hrano (korenike, gomolji, mladi poganjki, listi in plodovi rastlin) ter z živalsko hrano (žuželke in njihove ličinke, deževniki, pajki, stonoge, ribe, mali sesalci, jajca in ptičji mladič). Vsak večer se vračajo na skupinska prenočišča.
Pri nas je žerjav viden spomladi, gnezdi na severu Evrope
Pri nas lahko žerjava opazujemo v času selitev, v glavnem spomladi, ko se preko Evrope seli po dveh ustaljenih poteh in za počitek uporablja vedno ista območja. V začetku septembra v tople kraje odletijo v večjih skupinah. Na gnezditvena območja pa se iz prezimovališč v Afriki ali Iberskega polotoka vrnejo marca in začnejo gnezditi aprila ali maja. Posamičen par potrebuje velika in nedostopna območja, zato najpogosteje gnezdi na neprehodnih visokih barjih in močvirjih, obdanih z gozdom, na severu Evrope. Gnezdo zgradi v ali tik ob vodi iz močvirskega rastlinja in ga lahko uporabljata leto za letom. Kljub svoji velikosti je žerjav plašen ptič, a tudi glasen.
Izgublja primeren življenjski prostor
Žerjava tako na gnezditvenih območjih kot na območjih prezimovanja najbolj ogrožajo degradacija življenjskega prostora, urbanizacija in širitev intenzivnih kmetijskih območij. V nekaterih državah ga na njegovi selitveni poti še vedno lovijo. Na turističnih območjih, kjer gnezdijo, zaradi stresa starša mladiče puščata nezavarovane, zato jih več postane plen drugih živali.
Spremljajte Svet ptic na našem portalu TULE.
