Velika bela čaplja (Egretta alba) meri od konice kljuna do konca repa med 85 in 100 cm, razpon njenih peruti pa sega od 145 do 170 cm.
Zlahka jo prepoznamo po značilnem snežno belem perju in v celoti temnih nogah, vključno s temnimi prsti. Njen dolg, bodalasto oblikovan kljun je izven gnezditvene sezone rumen, med gnezdenjem pa nekoliko potemni.
V tem času ji tudi noge nad koleni posvetlijo in na hrbtu poženejo dolga peresa, ki segajo daleč preko repa. Podobna je tudi s peresi na prsih.
Najbolj aktivna v jutranjem in večernem mraku
Gre za dnevno ptico, ki si posamič ali v manjših skupinah išče hrano. Na jezerih in rekah, močvirjih ali morskih obalah pleni ribe, dvoživke, kače in vodne nevretenčarje (žuželke in rake). Na suhih območjih pa se prehranjuje z velikimi žuželkami, plazilci, mladimi ptiči in malimi sesalci. Zvečer se ptice zberejo na skupinskem prenočišču, kjer noč najraje prebijejo na drevju ob vodi.
Pri nas velika bela čaplja ne gnezdi
Vrsta gnezdi od aprila do junija v različno velikih kolonijah, od nekaj deset pa tudi do več sto parov. Gnezdo iz vej in drugega rastlinskega materiala največkrat zgradi v trstičju ali na drevju nad vodo. V Sloveniji ne gnezdi, je pa redna gostja na svojih selitvah. Kot poročajo ornitologi, jih nekaj pri nas tudi prezimi, zato lahko te bele lepotice redno opazujemo tudi na Cerkniškem jezeru.
Največjo grožnjo za preživetje jim predstavlja degradacija in izguba mokrišč, predvsem zaradi njihovega izsuševanja in spreminjanja v obdelovalno zemljo.
Vir: Notranjski regijski park
