Samec sršenarja (Pernis apivorus) ima glavo pepelnato sive barve, samica sivorjavo, za oba pa je značilno rumeno oko.
Po prsih in trebuhu je sršenar bel z rjavimi prečnimi progami, medtem ko so hrbet, peruti in rep sivorjave barve, a barvni odtenki lahko precej variirajo od svetle do skoraj črne barve.
Spodnja stran kril je izrazito dvobarvna, perutni zgib je temnejši, letalna peresa pa svetlejše barve. Za sršenarja je značilen tudi tripasasti rep, ki med letom pogosto ni široko razprt.
Najljubša hrana sršenarja so ose in drugi kožekrilci
Vrsta je ime dobila po načinu hranjenja mladičev, saj jih starši hranijo v večini z osami in njihovimi gnezdi ter drugimi kožekrilci, medtem ko se odrasli hranijo tudi z malimi glodavci, žabami in kuščarji.
Sršenar je selivka, ki migrira preko Gibraltarja, Sicilije ali Bosporja vse do južne Afrike.
Gnezdi visoko na drevju
Par sršenarjev si gnezdo splete v odprtem listnatem ali mešanem gozdu, kjer so izrazit gozdni robovi, senožeti in pašniki. Pogosto pa uporabi kar opuščeno gnezdo drugih večjih vrst ptic, ki je spleteno visoko na drevju.
To ujedo je do nedavnega ogrožal ilegalni lov na kanjo, s katero sršenarja pogosto tudi zamenjujejo. Trenutno pa vrsto ogroža predvsem krčenje gozdov po vsej Evropi.
Vir: DOPPS, Urbanatura
