V pomladnih in jesenskih jutrih škorec poseda po vrhovih dreves in prepeva. Dobro oponaša tudi petje drugih ptic.
Za škorca (Sturnus vulgaris) je značilno čokato telo s kratkim repom. V svatovskem perju ima črno obarvano perje, ki se pod sončno svetlobo preliva v kovinsko modro-vijolično-zelene odtenke.
Pozimi ima po telesu mnogo belih, svetlečih pik in črn kljun, medtem ko je ta v času gnezdenja rumen. Samec in samica se med seboj ne razlikujeta po barvi perja. Mladi škorci pa so bolj enotno rjavosive barve.
Letno ima škorec dve legli mladičev
Škorec je selivka, ki prezimuje v Sredozemlju in se v naše kraje vrača v marcu. Živi na poljih, gozdnih robovih, svetlih in redkih gozdovih v bližini polj ter sadovnjakih, kjer se prehranjuje z deževniki, polži, žuželkami in sadjem.
Gnezdo iz suhe trave, mahu in perja naredi v drevesnih duplih, luknjah v zunanjih stenah stavb ali gnezdilnicah. Čas gnezdenja je med marcem in julijem, v tem času ima dve legli, v prvem leglu vali 5 do 6 svetlomodrih jajc, v drugem pa 3 do 4.
V Sloveniji je škorec zavarovana vrsta, ki jo ogroža predvsem pomanjkanje ustreznih gnezdišč in kemizacija kmetijstva.
Vir: Gnezdilnice, KP Goričko
