Siva čaplja (Ardea cinerea) se od ostalih čapelj razlikuje po svoji velikosti in krepki postavi.
Z iztegnjenim vratom je dolga od 84 do 102 cm, razpon njenih peruti pa meri od 155 do 172 cm. Zgornji del njenega telesa je obarvan pepelnato sivo, trebušni del je sivo bel, na bokih pa ima črni lisi.
Siv vrat, je spredaj bel z vzdolžnimi črnimi črtami, je med počitkom popolnoma uvit. Nad rumeno obarvanim očesom teče proti zadnjemu delu glave črna proga, ki se na tilniku konča s perjanico iz treh dolgih črnih peres. Odrasle živali imajo čelo in teme popolnoma bele barve, medtem ko je ta del glave pri mladih osebkih siv. Njen umazano rumen dolgi in močan kljun ima obliko bodala.
Siva čaplja je pri čakanju na hrano zelo potrpežljiva
S kljunom spretno lovi plen bodisi iz zasede bodisi z zalezovanjem. Ure dolgo lahko nepremično stoji na bregu reke in čaka, da mimo nje pride riba ali rak, takrat bliskovito iztegne vrat in zgrabi plen. Spet drugič na dolgih rumenkasto sivih nogah stopa po močvirju ali travniku in opreza za dvoživkami, plazilci in malimi sesalci. Njenemu ostremu vidu ne uidejo niti ptičji mladiči, polži in žuželke.
Vidimo jo lahko preko celega leta
Siva čaplja je selivka, ki se na jug odpravi ponoči septembra ali oktobra. A, v naših krajih lahko zimo prebrodi, zato jo lahko v Sloveniji videvamo preko celega leta, podobno kot vse več štorkelj.
Pozimi se našim sivim čapljam pridružijo še tiste ptice, ki so gnezdile visoko na severu Evrope. Na gnezditvena območja se siva čaplja vrne že zgodaj spomladi in gnezdi od februarja do aprila, v velikih kolonijah.
Včasih so jo preganjali ribiči
Populacija sive čaplje si je opomogla od neusmiljenega lova v devetnajstem stoletju, ko je zaradi svoje ribojede navade prišla navzkriž z ribiči in ribogojci. Zdaj so ti svoje bazene z ribami bolje zaščitili pred njo in jo nehali preganjati. Danes jo ogrožajo zlasti nepremišljeni posegi v gozdove, s katerimi lahko uničimo njena gnezdišča.