Rumena pastirica (Motacilla flava) je podobno velika kot vrabec, a precej bolj vitka in z daljšim repom. Samca rumene pastirice prepoznamo po limonino rumeni trebušni strani, ki prehaja v olivno zeleno barvo na zgornji strani telesa.
Tanek koničast kljun in glava sta siva, vitke noge pa črne. Perje samice je veliko bolj bledo, pozimi pa obledijo tudi samčeve barve. V Evropi je znanih vsaj osem podvrst rumene pastirice, ki se razlikujejo po obarvanosti glave in grla.
Dneve preživlja na tleh
Rumena pastirica živi na vlažnih pašnikih in travnikih, na močvirjih ter bregovih jezer. V bližini travniških površin ima rada tudi malo višje in gostejše rastje, s katerega rada zapoje svojo skromno pesem. Je selivka, ki zimo preživi v Afriki, v Slovenijo se vrne konec marca.
Prvi priletijo samci, čez teden ali dva pa še samice in dvorjenje se lahko začne. Od maja do junija v gnezdu, skritem na tleh, lahko par spelje dva zaroda.
Tudi sicer preživi večino časa na tleh. Čez dan neutrudno teka sem in tja in s tal ter z rastlin spretno pobira hrano, predvsem drobne žuželke, vmes pa ne pozabi pomahati z repom.
Rumena pastirica ogrožena zaradi izsuševanja močvirij in intenzivnega kmetijstva
V Sloveniji gnezdijo tri vrste pastiric, rumena pa je najredkejša med njimi in je opredeljena kot ranljiva vrsta, saj je vezana na občutljiv življenjski prostor. Rumeno pastirico lahko najlažje vidimo na Cerkniškem polju, Ljubljanskem barju, Sečoveljskih solinah in v Ribniški dolini, saj so tam najštevilčnejše populacije pri nas. Ogrožajo jo predvsem izsuševanja močvirnih predelov in intenzivno kmetijstvo.
Vir: DOPPS, Notranjski regijski park
Poglejte si še več zanimivih ptic:
od gozdnih specialistov do ptic Divje Slovenije