Rjavi srakoper (Lanius collurio) je vrsta, za katero je značilna različna obarvanost samice in samca.
Samica ima sivorjavo ali rjavo glavo, temno rjava krila, sivo trtico in črn rep. Njen kljun je prav tako črn, noge sive, preko oči pa ima rjavo progo. Njen umazano rumenkasto bel trebušni del ima siv luskast vzorec. Tako kot samice imajo podoben varovalni vzorec tudi mladi rjavi srakoperji.
Samec je bolj kontrastno obarvan in ga zato ne bomo zamenjali z nobeno drugo vrsto. Glava je pepelnato sive barve, ki z ostrim robom preide v rjavo rjast hrbet, ki se preko sive trtice nadaljuje v črn rep. Svetel trebuh je enotne rjavkasto rožnate barve, oči pa mu skriva izrazita črna očesna maska. Kot pri samici ima tudi samec močen koničast črn navzdol zakrivljen kljun.
Gnezdo splete iz travnih bilk in mahu
Rjavi srakoper je ptica tradicionalne kulturne krajine, kjer se cvetoči travniki prepletajo s pašniki in z neprehodnimi mejicami, tam najde njegovo najljubšo hrano – velike žuželke. Precej veliko gnezdo splete v gosto trnato grmovje iz travnih bilk in mahu ter postelje z živalsko dlako. Žuželke pa niso edini plen, ki ga opazi z vrha grma, plota ali fižolovke. Zažene se za vsako živaljo, ki jo lahko obvlada (dvoživka, plazilec, mali sesalec ali manjši ptič). Rjavi srakoper je selivka, ki prezimuje v tropski Afriki, v naše kraje se vrne šele maja, saj ima zelo rad sonce in vročino.
V Sloveniji je rjavi srakoper ranljiva vrsta
Po nekaterih ocenah naj bi v Evropi gnezdilo preko 6 milijonov parov rjavih srakoperjev, vendar je njegovo življenjsko okolje močno odvisno od človekovega delovanja in upravljanja. Ob opuščanju skrbi za travnike in pašnike, se ti hitro zarastejo z grmovjem in kasneje v gozd, kjer pa se rjavi srakoper ne znajde in zato odide drugam. Ogroža ga tudi intenzivno kmetijstvo s pretiranim gnojenjem in večkratno košnjo, ki močno negativno vplivata na številčnost njegovega plena. V Sloveniji je obravnavan kot ranljiva vrsta.
Vir: Notranjski regijski park
