Reglja je manjša raca, ki si hrano išče podnevi in ponoči. V času gnezdenja si v večini postreže z živalmi, po gnezditvi pa najraje s semeni.
Odraslega samca reglje (Anas querquedula) bomo od pomladi do poletja prepoznali po izraziti beli progi nad očesom na njegovi temno rjavi glavi. Prav tako so lica, vrat in prsi temno rjave barve, a s tankimi belimi črtami. Trebuh in boki so sivi s temnim marmoriranim vzorcem, rep in zadnji del telesa pa sta rjavkasto siva s temnejšimi pegami. K prefinjenosti njegove oprave dodajo svoje še temno siv kljun in zašiljena, črno-bela zunanja letalna peresa. Samec po obdobju gnezditve menja perje in je precej bolj podoben samici.
Samica je kot ostale race varovalno rjavo grahasto obarvana, da med valjenjem ostane neopažena. Sicer pa je za samico reglje značilen dolg in razmeroma močan kljun, ki je v celoti siv ter svetla lisa ob njem. Temni progi preko oči sledi še svetlejša proga.
Selivka, ki se pred mrazom umakne daleč na jug
Reglja, gnezdi na poplavnih travnikih, ob majhnih plitvih jezerih z vodnim rastlinjem. Običajno gnezdo skrije v šop trave ali šašja ob obali jezera. Z gnezditvenih območij se pred mrazom umakne na jug. Prezimuje v velikih jatah na obsežnih celinskih jezerih s sladko ali brakično vodo ali pa na rekah in poplavnih ravnicah, na plitvih akumulacijah in v solinah.
V Sloveniji je reglja močno ogrožena
Na gnezditvenih območjih jo najbolj ogroža izguba primernega življenjskega prostora zaradi izsuševanja močvirnih predelov. Mladiče najbolj ogroža prezgodnja košnja močvirnatih travnikov, pa tudi različne motnje med časom gnezdenja. Pri nas je ta redka gnezdilka močno ogrožena, a opazujemo jo lahko v mokriščih predvsem na spomladanski selitvi.
Vir: Notranjski regijski park, DOPPS
Poglejte še druge zanimive race pri nas:
