V Sloveniji je rečni galeb uvrščen na Rdeči seznam gnezdilk kot ranljiva vrsta, saj je njegovih gnezdišč malo, populacije pa so majhne.
Odrasel rečni galeb (Larus ridibundus) ima poleti vso glavo temno rjave barve, vrat, prsi, trebuh in trtico pa v brezmadežno beli, hrbet in krila enakomerno pepelnato sivi, rob repa in konice kril pa so črne.
Medtem ko pozimi čokoladno kapuco zamenja bela, za očesom in ob ušesu pa ostane značilna črna oznaka. Mladi rečni galebi imajo perje bolj pisano rjave barve.
Podnevi je rečni galeb aktiven vsejed
Rečni galeb se druži v manjše ali večje jate, hrano išče v mestih in pristaniščih ter na sveže preoranih poljih ali različnih celinskih vodnih telesih. Podnevi aktiven vsejed, ki se hrani z raznoraznimi nevretenčarji in njihovimi ličinkami, pa tudi s semeni in mrhovino. Izven gnezditvenega obdobja si postreže tudi s človeškimi odpadki.
Populacije v milem podnebju se ne selijo
Vrsta gnezdi aprila in maja, v večini na težko dostopnih delih celinskih voda. Še posebej so mu všeč odmaknjena, plitva in občasno poplavljena območja, zadovoljen pa je tudi s počasi tekočimi rekami in z njihovimi deltami, jezeri in močvirji. V Sloveniji ima edini stalni gnezditveni koloniji v lagunah nekdanje Ormoške tovarne sladkorja in na Ptujskem jezeru. Čeprav osebki severnih populacij veljajo za izrazite selivke, pa se rečni galebi v krajih z milo klimo zadržijo vse leto – v Sloveniji je opazen skozi vse leto.
Vir: Notranjski regijski park
Poglejte tudi ostale vrste galebov v Slovenji:
