Rdečegrli slapnik (Gavia stellata) je kar precej velik ptič, saj od konice kljuna do konca repa meri med 55 in 67 cm, razpon njegovih peruti pa je okrog 100 cm. Rdečegrli slapnik pri nas ne gnezdi, a je v Sloveniji reden zimski gost.
V tem času je ’oblečen’ v bolj zadržanih barv, v črni in beli kombinaciji. Za zimsko perje je značilno veliko beline na vratu in licih, zadnja stran vratu in zgornja stran glave pa sta sivi, temno siv hrbet pa krasi še vzorec tankih belih črt. Zanj je značilno, da med plavanjem drži kljun nekoliko navzgor, prepoznamo pa ga lahko tudi po ploskih prsih.
Še posebej mu teknejo ribe
V poletnem perju, ko se njegov vrat obarva pepelnato sivo, grlo pa temno rdeče, ga lahko opazujemo na skrajnem severu Evrope na različno velikih jezerih v tundri ali na šotnih barjih, kjer gnezdi. Čeprav so glavni del njegove prehrane ribe, pogosto gnezdi na majhnih jezercih, kjer ribe ne živijo. V tem primeru starša, odletita lovit na jezera ali morje bogato z ribami. Poleg rib pleni tudi rake, mehkužce in žabe, jedilnik popestri tudi z rastlinsko hrano. Začetek gnezditvene sezone je pogojen s taljenjem ledu, zato v bolj severnih predelih začne gnezditi maja ali junija.
Rdečegrli slapnik ogrožen zaradi nihanja vodne gladine, človeka in onesnaževanja okolja
Gnezdi v plitvi vodi, kjer iz rastlinskega materiala zgradi gnezdo ali pa izkoplje plitvo kotanjo na kopnem tik ob vodi. Zato je glavna grožnja uspešni gnezditvi nihanje vodne gladine. V času gnezdenja zahteva mir in ob preveliki aktivnosti ljudi v bližini gnezda, le-to zapusti. Poleg tega ga ogrožajo še onesnaženje s težkimi kovinami, kisli dež in zaraščanje močvirnih predelov z gozdom.
K nam na prezimovanje prileti v jatah, ki lahko štejejo tudi več 100 osebkov. Sicer pa največjo grožnjo rdečegrlemu slapniku na prezimovanju predstavljajo razlitja nafte na območjih, kjer se prehranjujejo.
Spremljajte Svet ptic na našem portalu TULE.