Navadna čigra (Sterna hirundo) ima telo aerodinamične oblike, z nizko glavo in dolgim, koničastim oranžno-rdečim kljunom, s črno konico.
Zanjo je značilna črna “kapa”, ki sega čez oči na zatilje. Hrbet in krila so sivkasti, z nekoliko temnejšimi konicami, lica, prsi, trtica so bele barve, medtem ko je trebuh umazano bel do sivkast. Rep je škarjast z zelo dolgima, ozkima, stranskima “škricema”, noge pa značilno rdeče. V zimskem času prednji del glave obarva belo, kljun pa postane črnikast.
Prehranjuje se večinoma z ribami, ki jih ulovi v strmoglavem letu, redkeje pa tudi z manjšimi vodnimi nevretenčarji, ki jih ulovi v plitvi vodi ali obrežnem mulju.
V Sloveniji navadna čigra gnezdi le še na umetnih gnezdiščih
Ptica je razširjena po večjem delu Evrope, kjer gnezdi tako ob obalah kot na celini. Gnezdo si uredi na prodnatih mestih, kjer so gnezda med seboj oddaljena v razdalji kljuna, saj so precej agresivne, ko varujejo svoje gnezdo. V Sloveniji je bila v preteklosti tradicionalna gnezdilka prodišč na velikih rekah, a so bila njena naravna gnezdišča uničena. Danes gnezdi le še na umetnih gnezdiščih na Ptujskem in Ormoškem jezeru, v Sečoveljskih solinah ter v Škocjanskem zatoku.
Vir: Urbanatura, DOPPS