Modra taščica (Luscinia svecica) je majhna in suhcena ptica z dolgimi tankimi nogami. Za odraslo ptico je značilna široka belkasta ’obrv’ – proga nad očmi, ki poteka od tankega črnega kljuna proti temenu glave.
Ime je vrsta dobila po nebesni modrini grla in prsi, ki jo spodaj poudarja črna polmesečasta proga. Pri samcu je modrina veliko izrazitejša, kot pri samicah. Medtem ko je vsa hrbtna stran, od glave do trtice, rjavkasto siva. Rep je zgoraj črn in ima rjasto rdečo bazo, kar je dobro vidno še posebej med letom. Mlade ptice so drobno pikčaste in imajo črn in rdeče rjav rep.
S taščico, prebivalko naših gozdov, parkov, živih mej in vrtov, ima skupno le ime in velikost, po sorodnosti pa je bližje slavcu.
Priljubljena hrana so žuželke in nevretenčarji
Ozek in koničast kljun nakazuje, da se modra taščica hrani pretežno z žuželkami in podobnimi nevretenčarji, ki jih spretno pobira s stebelc in listov ali pa jih izbrska izpod suhega listja. Redko žuželke lovi tudi v zraku, včasih si privošči tudi kakšnega polža ali deževnika, pozimi pa se hrani s sadjem in semeni.
V času preletov modra taščica opazna tudi pri nas
Ptica je plaha in nekoliko skrivnostna, večino časa se drži v gostem rastju. Med preletom na ali iz prezimovališče jo lahko opazimo tudi pri nas. Prezimuje na jugu Iberskega polotoka, v severni Afriki, na Arabskem polotoku in v nekaterih delih Azije. Gnezdi pa na severu, v Skandinaviji in Sibiriji, v Aziji vse do Himalaje, pa tudi na posameznih območjih v srednji in zahodni Evropi ter ob Črnem morju.
