Dolgorepo raco lahko v Sloveniji opazujemo le v času preleta. Njeno glavno hrano preko leta predstavljajo vodni nevretenčarji, mehkužci in raki, preko zime pa predvsem semena in poganjki vodnih rastlin.
Samec dolgorepe race (Anas acuta) ima rjavo glavo in bele prsi z belo črto, ki se izteza po vratu do oči. Hrbet je sivkast, z daljšimi, črnimi peresi, peresa na krilih so sivkasta s črnimi programi, velika lisa na krilih je obarvana črno.
Samica je nekoliko bolj enotno svetlo rjavo lisasta, z rjavo obarvano glavo, medtem ko je koničast rep, krajši od samčevega.
Pri nas dolgorepa raca gnezdila na dveh lokacijah
Iz rastlinja in puha naredi na tleh nekoliko stran od vode, plitko gnezdo. Samica vanj izleže 7 do 9 kremasto obarvanih jajc, ki jih vali do 24 dni. Samica mladiče vodi do vode, kjer na vodni gladini dobijo hrano – mrtve žuželke.
Dolgorepa raca gnezdi na severu Evrope (Islandija, Skandinavija in Britansko otočje) ter ponekod v srednji Evropi. Pri nas je bila gnezditev potrjena le na zadrževalniku Medvedce in v Naravnem rezervatu Ormoške lagune.
Vir: Urbanatura
Preberite tudi: To je naša najpogostejša in najbolj znana raca mlakarica, tule pa več o žličarici.
