Črnoglavi galeb (Larus melanocephalus) z dolžino od 36 do 38 cm in razponom peruti približno 100 cm, sodi med manjše galebe.
Odrasli črnoglavi galebi imajo v poletnem perju povsem črno glavo, na kateri so dobro vidne oči, ki jih obkrožajo bele veke. Močen kljun, ki se proti konici še razširi, je temno rdeče barve, tako kot noge. Sicer je konica kljuna rumenkaste barve, pred njo pa ima še črno prečno progo. Konice svetlo sivih peruti so povsem bele.
Pozimi črnina z njegove glave skoraj povsem izgine, tako ima belo glavo, na njej pa ostane le črnkasta lisa, ki se drži očesa.
Gradnji gnezda ne posveča veliko časa
Selivka, ki vsako leto preleti velike razdalje med območji gnezdenja in prezimovanja; le posamezni osebki te vrste se ne selijo. Ta družabna ptica maja in junija gnezdi v gostih kolonijah, zlasti v srednji Evropi in v okolici Črnega morja.
Kotanjo na tleh postelje le z nekaj rastlinja in že ima urejeno gnezdo. Prostor za gnezditev najraje izbere redko porasla tla na obalah velikih stepskih jezer ali v močvirjih nižinskih predelov na celini, pa tudi v lagunah in ob izlivih rek v Sredozemlju mu je všeč.
Črnoglavi galeb je vsejeda ptica
Prihod pomladi glasno pozdravlja, s prihodom jeseni in zime pa utihne. V splošnem velja za precej prilagodljivo, vsejedo ptico. V času gnezdenja se hrani z žuželkami, ribami, polži in glodavci. Zimo najraje preživi ob morski obali in takrat so na njegovem jedilniku poleg žuželk, mehkužcev, deževnikov, rib tudi jagodičevje in semena.
Črnoglavi galeb se v Sloveniji v nekoliko večjem številu pojavi v času selitve, posamezni osebki pa na Primorskem tudi prezimijo.
Spremljajte Svet ptic na našem portalu TULE.