Čopasti ponirek (Podiceps cristatus) meri od konca koničastega kljuna do konca zelo kratkega repa približno 50 cm, medtem ko je razpon njegovih peruti med 59 in 73 cm. Velja za vitkega ptiča z dolgim in ozkim vratom, ki ga drži pokonci, le med počitkom ga zvije nazaj in glavo nasloni na hrbet.
V poletni opravi je praktično nezamenljiv. Na vrhu glave ima dva črna čopa, ki ju zaviha nazaj, ko je razburjen ali prestrašen. Med dvorjenjem, ko želi nasprotni spol očarati, ta čopa dvigne, ju razpre in z njima živahno stresa. Pod belimi lici ima veliki zalizci rjasto rjave barve s črnim robom. Trebuh in sprednja stran vratu sta snežno bela, boki so sivo rjavi, krila pa temna, skoraj črna.
Pozimi je manj barvito obarvan, čopa in zalizci pa izginejo, podoben je rjavovratemu ponirku za katerega je značilno, da je bolj čokat in ima temnejši vrat od čopastega.
Prezimuje na celinskih jezerih
Čopasti ponirki, ki v Sloveniji gnezdijo, prezimujejo drugje, vendar pozimi k nam priletijo tisti osebki, ki so gnezdili v severnih krajih. Na plitvih vodnih telesih z bujnim obrežnim rastjem, predvsem trstičjem, gnezdi od aprila do avgusta. Gnezdo je lahko plavajoče ali usidrano ob breg, zgradi iz rastlinskega materiala, ki ga najde v bližini.
Ker ni plaha ptica, ga lahko pogosto opazujemo, kako plava po odprtih vodnih površinah. Prezimuje načeloma na celinskih jezerih, ki ne zamrznejo. V primeru, da jezero zamrzne, se preseli na jezero, ki ni zamrznjeno, ali v bližino morske obale.
Čopasti ponirek se hrani z ribami, raki, mehkužci in žuželkami
Pozimi se čopasti ponirki držijo vsak zase, še posebej, ko se prehranjujejo. Njihova najljubša hrana so odrasle ribe, raki, mehkužci in žuželke, priložnostno pa tudi z dvoživkami. V času gnezdenja so glavna hrana odrasle žuželke in njihove ličinke. Ko gresta starša na lov, gnezdo skrbno pokrijeta z rastlinjem, da jajca skrijeta pred plenilci.
Ranljiva vrsta, zaradi spreminjanja življenjskega prostora
Čopasti ponirek je v Sloveniji uvrščen na rdeči seznam ogroženih ptičev gnezdilcev, hkrati je opredeljen kot ranljiva vrsta, saj obstaja bojazen, da bo zaradi spreminjanja njenega življenjskega prostora postala močneje ogrožena. Podobno je v drugih državah, kjer predstavlja spreminjanje okolja največjo grožnjo obstoju te ptice.
Spremljajte Svet ptic na našem portalu TULE.
