Brškinka (Cisticola juncidis) je majhna ptica, znana po tankem, navzdol upognjenem kljunu in po progasti hrbtni strani. Med njenim značilnim svatovskim letom lahko opazimo še črno-bel vzorec na konicah repnih peres.
Gre za stalno vrsto, ki živi v Sredozemlju, od koder se je razširila tudi vse do Nizozemske. Najdemo jo tudi v tropski Afriki, v Indiji, na Sundskih otokih ter celo na Kitajskem in Japonskem. V Sloveniji velja brškinka za lokalno razširjeno in zelo redko vrsto, saj gnezdi le v jugozahodnem delu.
Samica sama skrbi za zarod
Prebiva na pustotah kultivirane krajine, na odprtih travnikih in zapleveljenih ravninah, pa tudi na polslanih tratah. Najraje gnezdi na nepokošenih bregovih nasipov odcednih jarkov in prekopih, kjer samec zgradi vrečasto gnezdo iz širokolistne trave, s pajčevino povezano v šop. Samec na svojem območju splete več gnezd, v katera potem privablja samice. Samica znese v gnezdo štiri do pet jajc in potem skrbi za zarod sama, saj ima samec preveč dela z novimi gnezdi.
Kako se brškinka prilagaja na podnebne spremembe?
Brškinka postopoma izgublja primerna gnezdišča zaradi zaraščanja grmovja na nasipih. Glede na preteklost se njena gnezditvena razširjenost na območju Sečoveljskih solin ni bistveno spremenila. Tudi ostrejše zime populacije brškink ne uničijo več povsem, kar kaže tudi na njihovo večjo prilagodljivost novim podnebnim spremembam.
Poglejte si še več zanimivih ptic:
od gozdnih specialistov do ptic Divje Slovenije
