Tudi navadni srobot (Clematis vitalbo) je ena izmed strupenih rastlin, ki jo z malo nepazljivosti lahko zamenjamo z užitno rastlino – z okusnimi hmeljevimi poganjki (Humulus lupulus).
Še posebno mlade rastline, ki nimajo dobro razvitih listov, so si precej podobne. A bistvena razlika je v večrobnem hrapavem steblu s kljukastimi dlačicami in listih divjega hmelja, ki so bolj nazobčani in rebrasti.
Pri starejših srobotih je že na prvi pogled opazna tudi razlika v obliki listov. Pri srobotu so tri do sedem delno pernato deljeni zaobljeni listi nasprotno razvrščeni, pri divjem hmelju pa so bolj koničasti, srčasto oblikovani in rebrasti. Ploskve hmeljevih listov so tri do pet delne.
Podobno kot divji hmelj se srobot vzpenja po deblih in vejah dreves, prijajo mu vlažna rastišča v bližini rek in potokov.
Razlika pa je tudi v barvi poganjkov: Hmeljevi so temnejše zelene barve in imajo rahel rdečkast navdih.
Preventivno prekuhavanje
Vsi deli rastline vsebujejo strupeni protoanemonin, ki povzroča slabost in bruhanje, a zastrupitev običajno ni smrtno nevarna. Če poganjke srobota dobro prekuhamo, s tem uničimo tudi strup. Zato večina hmeljeve poganjke dobro termično obdela – prav zaradi morebitne nenamerne zamenjave s srobotovimi.
Poučite se tudi o drugih strupenih rastlinah pri nas – TULE.
Samonikle rastline nabirajte le, če jih res dobro poznate. Ali v družbi izkušenega poznavalca. V primeru da kljub previdnosti pride do zastrupitve, sperite ustno votlino z vodo in čim prej obiščite zdravnika, po možnosti vzemite s seboj dele rastline, ki ste jo zaužili ali jih vsaj fotografirajte.
