Tudi če hrena ne gojimo na vrtu, lahko naberemo sveže dele hrena kar sami, saj je trajnica, ki samoniklo raste na travnikih ali na opuščenih njivah in vrtovih.
Korenine pri samoniklem hrenu so sicer tanjše a zato prav tako okusne. Hren izvira iz Evrope, danes pa je razširjen po vsem svetu. Najbolje uspeva na vlažnih a dobro odcednih rastiščih, tudi v zelo alkalnih tleh.
Hren lahko nabiramo vse leto
Uporabna pa ni samo korenina, ki jo lahko izkopavamo od poletja naprej, temveč tudi listi in beli cvetovi. Mlade liste hrena lahko spomladi nasekljamo kot pekoč dodatek različnim solatam, omakam, dodajamo juham podobno kot drobnjak, vmešamo v smutije, jogurt ali skuto. Podobno lahko uporabljamo cvetove, ki hkrati služijo tudi kot dekoracija. Večje liste pa lahko uporabljamo za pripravo sarme namesto listov zelja.
Hren je odlična popestritev številnih jedi, hkrati pa je tudi zdravilen, saj vsebuje zelo veliko vitamina C in drugih za telo koristnih snovi. Njegovo uživanje je priporočljivo predvsem pri lajšanju prehladnih obolenj. Solata iz mladih listov deluje antibakterijsko in pospešuje izločanje.
Več o gojenju hrena, njegovi uporabi in koristih pa tule.
