V projektu LIFE BOBER skušajo ugotoviti razširjenost bobra v Sloveniji. Zato zbirajo podatke o sledovih bobrovih dejavnosti.
Čokato telo pokriva gost, najpogosteje rjav kožuh. Kljub kratkim uhljem izjemno dobro sliši; precej slabo vidi, vendar odlično voha in se z vohom tudi sporazumeva. V vodi je spreten plavalec in potapljač. Na kopnem sicer hodi po vseh štirih, na kratke razdalje pa včasih tudi po zadnjih tacah, medtem ko v prednjih nosi vejevje ali blato za gradnjo.
Bober je ekosistemski inženir, ki lahko s svojimi gradbenimi mojstrovinami, kot so načrtno podiranje drevja ter gradnja bobrišč in jezov, bistveno spremeni in obogati vodne ekosisteme.
Kako bober pomaga blažiti podnebne spremembe?
Bober je pomemben tudi za človeka, saj nam s svojimi dejavnostmi pomaga pri blaženju podnebnih sprememb. “Bober namreč z gradnjo jezov in kopanjem stranskih vodnih kanalov ustvarja in vzdržuje mokrišča, stranske rečne rokave in predele z različnimi hitrostmi vodnega toka. S tem prispeva k blaženju poplav in suš, zmanjševanju količine toplogrednih plinov ter čistejši površinski in podzemni vodi. Bober brezplačno opravlja številne storitve, za katere bi morali sicer najeti vodarje in gradbenike ter jih tudi pošteno plačati,” razlagajo v LIFE Bober.
Bobra je človek že spravil do roba izumrtja
Zgodovina evrazijskega bobra (Castor fiber) je poučen primer nepremišljenega človekovega ravnanja z živalskimi vrstami. Človek ga je stoletja brez milosti lovil zaradi kožuha, mesa in bobrovine. Na začetku dvajsetega stoletja je bil bober, nekoč široko razširjen po vsej evrazijski celini, na robu izumrtja.
“Reke in njihova obrežja so se uklonila potrebam kmetijstva in industrije; postajale so kanali brez obrežne zarasti, vse bolj neprijazne vsakršnemu življenju. Z izginjanjem iz narave pa se je bober izgubljal tudi iz zavesti ljudi. Postal je ogrožena in pozabljena vrsta,” povedo na LIFE Bober.
Bober se je v zadnjih desetletjih vrnil
Leta 1996 so ga ponovno naselili na Hrvaškem, od koder se je razširil tudi k nam. Prvič po izumrtju so bobre v Sloveniji opazili leta 1998 na sotočju Radulje in Krke. Danes bobri pri nas poseljujejo porečje Mure, Drave in Save. Populacije bobrov v Sloveniji, pa tudi marsikje drugje po Evropi in Aziji, so si v zadnjem stoletju opomogle in se sedaj razširjajo brez človekove pomoči.
S svojimi gradbenimi sposobnostmi je bober kos tudi zelo osiromašenemu in tehnično spremenjenemu vodnemu okolju, ki ga spretno prilagaja svojim ekološkim potrebam. Tako nam kaže pot do sonaravno obnovljenih vodnih ekosistemov.
Torej, če ste opazili bobra ali njegove sledi, sporočite to v Bobrosled.
Vir: LIFE Bober