To jagodičje je manj priljubljeno kot ribez, toda v vrtu ga je dobro imeti, saj kosmulje spomladi dozorijo med prvimi sadeži, običajno v začetku junija.
Med hranilnimi snovmi izstopajo barvila iz skupine flavonoidov in karotenoidov ter številni minerali in vlaknine. Mnogi se jih v vrtu izogibajo zaradi trnatih stebel. Toda obstajajo tudi sorte, ki so skoraj brez trnov. Plodovi so precej večji kot pri ribezu. So tudi različnih barv, saj so lahko zeleni, beli, rdeči, črni ali rožnati. Tanka kožica je lahko gladka ali dlakava. Plodovi so po obliki okrogli ali ovalni. Tudi okus se precej razlikuje med sortami kosmulj. Lahko je zelo sladek, nekatere kosmulje pa so precej kisle tudi ko dozorijo. Okus je odvisen tudi od rastnih pogojev.
Kosmulje izvirajo iz Evrope in Severne Amerike. Ameriške sorte so višje in bolj košate ter bolje rodijo in so manj trnate. Novejše sorte so večinoma križanci prednikov evropskih in ameriških sort. Manj trnate sorte so Spinefree, Jeanne, Captivator.
Kosmulje tudi za marmelade in peciva
Sadeže uporabljamo podobno kot drugo jagodičje: za marmelade, sokove, peko sladic, kot dodatek jogurtom, smurtijem. Odlično pa seveda teknejo tudi presne, najraje sveže z grma.
