Šitake (Lentinula edodes) so poleg šampinjonov najbolj pogosto gojene gobe. V naravi rastejo na na hribovitem gozdnatem področju Japonske, Kitajske in Koreje. Najpogosteje uspevajo na odmrlih drevesih listavcev (hrast, kostanj, bukev…).
Šitake imajo rjav okroglast mesnat klobuk, premera do 20 centimetrov. Lističi pod klobukom so bele ali rumenkaste barve. Bet je dolg do 10 centimetrov. Meso je belo in se ob prelomu obarva rdečkastorjavo. Izrazit okus je prijeten, gobe pa zelo aromatične.
Šitake so nizkokalorične, bogate z vitamini B kompleksa, minerali, vlakninami, minerali in antioksidanti. Dokazano imajo pozitiven vpliv na imunski sistem, znižujejo raven holesterola, izboljšujejo delovanje jeter, imajo protimikrobni in protivirusni učinek in celo zavirajo razvoj nekaterih rakavih obolenj. Ponekod so cenjene tudi kot afrodiziak.
Okusne samostojno ali kot dodatek
Šitake slovijo po svojevrstnem okusu. Dodajamo jih lahko praktično vsem jedem in z njimi lahko nadomestimo tudi meso. Naprodaj so sveže ali posušene, v zdravilne namene pa tudi v obliki tinktur in ekstraktov.
Šitake lahko gojimo doma!
Šitake lahko vzgajate tudi doma – naprodaj je substrat, ki vsebuje micelij gob iz katerega rastejo ob primernih razmerah. Potreben je temen in vlažen prostor, saj substrata ne smemo izpostavljati direktni sončni svetlobi. Če nimate primernega prostora, je mogoče rastne pogoje zagotoviti tudi v za to namenjeni plastični škatli. Če imate na voljo vrt pa jih lahko gojite na hlodih tudi zunaj. V hlode je potrebno vstaviti z micelijem poraščene lesene čepke in na tako pripravljenem rastišču se lahko nadejate pridelka tudi do pet let dolgo.