V letu 2020 je Zemlja beležila 28 najkrajših rekordov, lani in letos pa se vrti še hitreje. Še preden so znanstveniki uradno obeležili junijski rekord, je konec julija padel že nov – 1,50 milisekunde pred urnikom.
Kot pravijo znanstveniki, bomo verjetno doživljali vse več rekordno hitrih rotacij, ki so vse krajše (od 24 ur, kolikor naj bi trajale po naših izračunih in po našem merjenju časa). Dodajo, da to sicer ni nobena alarmantna novica, saj tudi na letni ravni to pomeni le nekaj delčkov sekunde, kar pa je čudno pa je to, da ne vedo, kaj je vzrok za to.
Kaj je vzrok?
V povprečju Zemlja naredi krog okrog svoje osi vsakih 24 ur, a zaradi več dejavnikov, od ne popolnoma pravilne oblike planeta do zapletenih procesov, ki se odvijajo na njem, dolžina enega dneva ni popolnoma enaka dolžini drugega.
Točno 24 ur je le standard, ki smo ga določili. Čas rotacije se na dolgi rok povečuje – pred nekaj sto milijoni let naj bi dan na Zemlji trajal le 22 ur in pričakuje se da bo čez milijone let dan še daljši.
Kaj pa torej pomeni to rekordno skrajševanje dni in povečanje hitrosti vrtenja? Ena hipoteza pravi, da gre vzrok iskati v nepravilni obliki planeta, ki povzroči nihanje, to pa da kratek pospešek vrtenju. Druga hipoteza opozarja na podnebne spremembe, zaradi katerih se talijo ledeniki, ki rahlo spremenijo obliko planeta – Zemljo na obeh polih manjko ledu malo splošči, s tem da bi to moralo po znanstvenih izračunih Zemljo upočasniti.
Bomo čez nekaj let preskočili zadnjo sekundo v letu?
Najbolj verjetna zato za znanstvenike ostaja razlaga, da je odnos med atmosfero in Zemljo konstanta – če se atmosfera upočasni, se Zemlja vrti hitreje, in obratno. Enako velja tudi za dogajanje pod površjem. A vsa ta dinamika premikov je prezapletena, da bi jo zaenkrat lahko določili kot resničen razlog za večjo hitrost.
Kot kaže, se pač narava ne prilagaja vedno uri in koledarju. Od tod tudi prestopno leto, s katerim dodamo dan, da uskladimo krog Zemlje okoli Sonca. Morda bomo kmalu morali prestopno našemu času odvzeti kakšno sekundo – npr. iz 23:59:58 na 31. decembra bi prešli direktno na 00:00:00 prvega januarja.
Se pa znanstveniki še niso zjasnili, kaj bi to prineslo našim zapletenim računalniškim sistemom.
