Približno petina vseh svetovnih ptic se ob menjavi sezone seli. Vse ptičje selitve so pogosto nevarne in pravi preizkus vzdržljivosti, smo poiskali nekaj vrst ptic, ki dobesedno preizkušajo meje in potujejo še in še kilometrov daleč. Poglejte teh 7 neverjetnih potovanj.
Nobena gora dovolj visoka
Foto: Vinay Bhat, Wikipedia
Vrsta: Tibetanska gos
Razdalja potovanja: 3.000–5.000 km
Ni kisika? Ni problema. Te vzdržljive gosi morda res ne potujejo najdlje, vendar pa letijo najvišje! Na svojem potovanju letijo od območij v Mongoliji, Tibetanski planoti in severni Kitajski, kjer se razmnožujejo, na svoje prezimovalne kraje v Indiji. Med svojim potovanjem se dvignejo na kar 7.000 m nadmorske višine in preletijo Himalajo, pri čemer imajo na voljo manj kot 10 % kisika. Raziskovalci ugibajo, da z energijo varčujejo tako, da letijo ponoči, a še vedno niso popolnoma prepričani, kako uspejo prenesti tako težke pogoje.
Leti, leti, kakor hitro lahko
Foto: Thho46, Wikipedia
Vrsta: Čoketa
Razdalja: 6.800 km
Sokol selec bi morda zmagal na hitrem šprintu (med potapljanjem in lovljenjem plena lahko namreč doseže hitrost kar 390 km/h), a na maratonu nikoli. Neverjetni zmagovalec najhitrejšega letenja na dolge razdalje bi bila čoketa; prav presenetljivo, glede na to kako okrogla postane pred zimovanjem. Ampak kar odvzame aerodinamika, nadomesti njena energija. Ne upoštevajoč pomoči vetra, je bilo zabeleženo, da čokata lahko leti do 97 km/h na razdalji 6.800 km. Ko potuje čez zemljo iz Skandinavije v podsaharsko Afriko, skorajda ne počiva, zato izgubi kar polovico svoje teže. Ptica danes velja za ogroženo vrsto, saj njeno naravno okolje izumira.
Nič počitka
Foto: Andreas Trepte, Wikipedia
Vrsta: Progastorepi kljunač
Razdalja: 11.000 km
Predstavljajte si, da greste na devetdnevni let, brez počitka, spanja, hrane in pijače. Takšno pot vsako leto opravi progastorepi kljunač, ko potuje od Aljaske do Nove Zelandije. Preleti več kot 11.000 km brez počitka. Čeprav ima ta vrsta ptic širok razpon bivalnega okolja, se tudi to vedno bolj krči. BirdLife (neprofitna mednarona naravnovarstvena organizacija) se za to bori za zaščito in preprečevanje nadaljnih degradacij habitatov.
Let na razdaljo
Foto: Chuck Homler, Wikipedia
Vrsta: Veliki prodnik
Razdalja: 15.000 km
Čeprav ima veliki prodnik razpon kril le 20 cm, lahko vsako leto preleti 15.000 km; od južne obale Čila in Argentine, do kanadskega arktičnega arhipelaga. Na žalost, človeško vmešavanje njeno potovanje otežuje. Obalni razvoj in prekomerno lovljenje rakov, katerih jajca so pomemben vir hrane, je pripeljala to vrsto do naziva ogrožene živalske vrste.
Pingvinji pohod
Foto: Jasin Auch, wikipedia
Vrsta: Adelijski pingvin
Razdalja: 17.600 km
Ne gre le za letenje! Tudi ptice, kot so pingvini, ki ne letijo, se selijo. Eden izmed takih je adelijski pingvin, ki je znan po tem, da vsako leto prepotuje najmanj 13.000 km – do zimske regije Rossa na Antarktiki, kjer se razmnožuje in nazaj. Za hranjenje adelijski pingvin potrebuje dostop do morja. V hladni, temni in trdi zimi na Antarktiki zato potuje do roba ledu, ki se v zimskih mesecih vedno bolj širi. Na robu ostanejo vse do spomladi, ko se led začne topiti in razpade, nato se vrnejo nazaj. Vesela novica je, da kljub temu, da njihovo okolje izginja, populacija iz leta v leto narašča.
Naokrog po svetu
Foto: JJ. Harison, Wikipedia
Vrsta: Short-tailed shearwater (Ardenna tenuirostris)
Razdalja: 30.000 km
Ta morska ptica, z latinskim imenom Ardenna tenuirostris, vsako leto migrira iz svojih travnatih površin v Tasmaniji in južni Avstraliji na Kamčatko v daljnem ruskem vzhodu, od tam nadaljuje na Aleutske otoke na Aljaski, zaokroži okoli Tihega oceana in se nato vrne nazaj ob obali Severne Amerike. Njeno telo je popolnoma prilagojeno za drsenje nad vodo, kar jim omogoča varčevanje z energijo in posledično dolgo letenje. Zanimivo je, da se kljub tako dolgi razdalji vedno znova vračajo v isto gnezdo.
Do lune in nazaj
Foto: Jamumiwa, Wikipedia
Vrsta: Polarna čigra
Razdalja: 90.000 km
Noben seznam migracijskih ptic ni popoln, brez rekordnih podvigov polarne čigre. Daleč najdaljše znano potovanje v živalskem svetu opravlja vsako leto ta srednje velika ptica, ki potuje od enega pola do drugega in povprečno preleti kar 90.000 km. Polarna čigra lahko živi do 30 let, kar pomeni, da v svojem življenju skupno prepotuje razdaljo do lune in nazaj – kar trikrat!
Preberite tudi: Selitev slovenskih štorkelj
