Taščica (Erithacus rubecula) je znana in pogosta ptica pri nas. Vitka in dolgonoga taščica je iztegnjena dolga približno 15 cm.
Za samca in samico velja enaka obarvanost in vzorec. Sicer pa so njena najbolj opazna značilnost opečnato oranžne prsi, grlo in obraz. Trebušček je umazano bel, sivkasto rjavi boki pa preidejo v sivo modro obrobo njenega oranžnega oprsja. Hrbet in krila so zamolklo rjave barve. Ima ozek in kratek kljun ter dolge, tanke noge. Pri mladičih rdečino na prsih zamenja vzorec rjavih peg, ki krasijo tudi ramena in glavo.
Snežna odeja je lahko usodna za taščico
Pri iskanju žuželk in drugih nevretenčarjev ima značilno gibanje: rada spusti krila, naredi nekaj hitrih sonožnih poskokov, strese z repom in nato negibna obstoji; zatem se spet urno premakne in spet obstoji … Hrano (nevretenčarje, pozimi pa tudi mehke plodove in semena) išče na tleh, zato je lahko dolgotrajna in debela snežna odeja za veliko število taščic usodna.
Delna selivka
Taščica se pozimi seli na krajše razdalje, na primer iz visokogorja v nižine. Tako je v Sloveniji prisotna skozi vse leto, vendar pa taščica, ki jo poleti opazujete v parku, na vrtu ali na obronku bližnjega gozda, skoraj gotovo ne bo ista taščica, ki ste jo na istih krajih videvali prejšnjo zimo. Na splošno velja, da živi na območjih, kjer se stikajo gosto rastje in odprte, travnate površine.
Gnezdi od marca do junija
Skodeličasto gnezdo na tleh, v brežini, drevesnem duplu ali med bršljanom, pogosto pa tudi na bolj nenavadnih krajih, kot je na primer stara posoda, samica uredi iz odmrlega listja, trave ter mahu, postelje pa ga z dlako in perjem. Taščica je izrazito teritorialna vrsta pevke. Samec v toplem delu leta svoje ozemlje neutrudno oznanja s petjem, dobrodošle so le samice, vse ostale nepovabljene goste neutrudno odganja.
Več o pticah pozimi in sicer pa TULE
