Kos (Turdus merula) iztegnjen v dolžino meri okoli 25 cm. Za samce velja, da so črni kot oglje. Le njihov kljun in obroč okoli oči sta rumeno oranžna, vendar s prihodom zime vsako leto potemnita, spomladi in ob začetku paritvenega obdobja postaneta spet živih barv.
Na drugi strani pa je samica temno rjave barve, le grlo in prsi ima nekoliko bolj blede in posejane z vzorcem temnejših lis. Mladiči so bolj podobni samicam, imajo pa vzorec temnejših lis tudi na hrbtu.
Kos nas prebuja in zaziba v spanje
Kos je dnevno aktivna vrsta, ki jo lahko najdemo praktično povsod, saj je nezahteven in zelo prilagodljiv, večino časa pa preživi na tleh. Živi v gozdovih in na njihovih obronkih, v mejicah kulturne krajine, pogost pa je tudi v parkih in na vrtovih človeških naselij.
Je vsejed, saj so na njegovem jedilniku deževniki, polži in žuželke ter različno sadje in jagodičje. Od konca zime do vrhunca poletja nas bo pogosto prebudila ali k spancu pospremila prav kosova značilna glasna melodična pesem.
Zvestoba za vse življenje
Par, ki navadno ostane skupaj vse življenje, gnezdi vsako leto med marcem in majem. Samica iz rastlinskega materiala izdela skodeličasto gnezdo, ki je skrito med vejami gostega grma, v krošnji nizkega drevesa ali na kaki zgradbi. Mladiči hitro rastejo in se kmalu skobacajo iz gnezda ter poskrijejo v bližnjem grmovju, saj jih tako plenilci težje odkrijejo.
V Sloveniji je kos pogosta in splošno razširjena celoletna vrsta, medtem ko se s hladnejših delov njegovega življenjskega prostora ob prihodu zime odseli na jug. Naslednjo pomlad pa se spet vrne na območje gnezdenja.
Vir: Notranjski regijski park
Več o pticah pa TULE.
