Dolgorepka (Aegithalos caudatus) ima majhno okroglo telo z majhnim sivim kljunom. Ime je dobila po zelo dolgem stopničastem repu, dolžine 8 do 9 cm – kar toliko, kot njeno celo telo.
Sicer je zanjo značilen bel trebuh z rdečkastim nadihom po bokih, črne peruti in črn rep. Teme je bele barve, nad očesom pa ima izrazito črno obrv, ki poteka do črnega hrbta. Samček in samička se med seboj po barvi ne razlikujeta.
Dolgorepka gnezdi od marca do junija
Samica splete iz drevesne volne, pajčevine mahu in lišajev gosto okroglo gnezdo s stranskim vhodom, notranjost postelje z dlako in drobnim perjem, da je dobro izolirano. V gnezdo znese 7 do 10 belih jajc z rdečkastimi pikami. Običajno ima v letu dve legli, saj je čas gnezdenja za to vrsto ptice opredeljeno od marca do junija.
V jatah do 30 ptic
Za dolgorepko velja, da je družabna ptica, saj se izven gnezdilne sezone zadržujejo v manjših jatah, v katerih je do 30 ptic, ki spreletavajo po gozdu in skupno iščejo hrano. Prehranjuje se z listnimi ušmi in kaparji, drobnimi žuželkami, pozimi na krmilnici pa ji je všeč živalska maščoba.
Najraje naseljuje s podrastjo bogate listnate in mešane gozdove, opazujemo pa jo lahko tudi v parkih, sadovnjakih, vrtovih ter na poljih z osamelim drevjem. Pri nas je pogosta celoletna vrsta, ki za zdaj ni ogrožena.
Vir: DOPPS, Gnezdilnice
Več o pticah pa TULE.
