Repaljščica je pisana ptica. “Njeno grlo in prsi rdečkasto okraste barve zlagoma prehajajo v umazano rožnat trebuh. Rumeno rjav hrbet in trtica sta črno pegasta, noge pa črne. Samec repaljščice ima skoraj črna lica, nad očesom pa ima izrazito belo progo. Ta je pri samici enake barve kot prsi, njena lica pa so rjavkasta,” jo opišejo v Notranjskem parku.
Gnezdenje repaljščice
Repaljščica v Sloveniji gnezdi tako na vlažnih in poplavnih travnikih kot na suhih travnikih in pašnikih. Jeseni odleti v Afriko, kjer prezimi. “Spomladi, ko njen življenjski prostor poživijo barve cvetočih rastlin, se spet vrne v naše kraje in na tleh splete gnezdo, ki ga navadno dobro skrije pod kakšnim grmom. Če so razmere ugodne, lahko od maja do junija spelje tudi dve legli, če je hrane manj, pa eno,” povedo v Notranjskem parku.
Repaljščica se hrani z žuželkami, za katerimi opreza s svoje razgledne točke, nato pa se za njimi spusti na tla.
Ogroža jo raba tal
Evropa je dom približno trem četrtinam svetovne populacije repaljščice. Ocenjujejo, da na ozemlju Evrope gnezdi več kot 5,4 milijona parov in da je njena populacija trenutno stabilna. V Sloveniji je repaljščica opredeljena kot močno ogrožena gnezdilka, saj je vezana na občutljive življenjske prostore, ki zaradi opuščanja tradicionalne rabe tal še vedno hitro izginjajo.
“Ta majhen ptiček, ki prečka Saharo v “non-stop” 2 do 3 dni trajajočem letu v katerem preleti 3.800 kilometrov in se obnemogel ustavi na obalah Severne Afrike, je namreč neusmiljena tarča kulinaričnega lova, za nameček pa ga doma še čaka ekološka past travnikov, kjer mu pokosijo zarod, ali pa travnika sploh ne najde več,” povedo v DOPPS:
Na Evropskem simpoziju o repaljščici so že leta 2015 sprejeli Evropsko resolucijo o repaljščici.
Več o pticah v Sloveniji v naši vsebini TULE.
Vir: Notranjski park