Semenska banka vam tudi v hudih časih, ko je npr. dostop do hrane omejen, zagotavlja, da imate pri roki veliko različnih semen, ki vam bodo omogočila pridelavo lastne hrane.
Ne glede na to, ali že pridelujete lastno hrano ali pa boste prvič vrtnarili, je lastna banka semen v obeh primerih zelo dobrodošla. Kako si torej pripraviti lastno semensko banko?
· Izberite semena, ki so primerna za območje, v katerem živite – še posebej so dobra izbira semena starih sort.
· V semensko banko dodajte po 5 različnih sort zelenjave – sorte so bile razvite z razlogom in se med seboj razlikujejo.
· Shranjevanje semen – zapakirajte jih tako, da jih boste lahko uporabljali in ne samo kopičili, saj so semena predvsem namenjena gojenju in razmnoževanju.
· Kaljivost semen – semen ne kopičite, saj se s starostjo kaljivost slabša. Bolje bo, da semena posejete in vsako leto shranite nova semena.
· Shranjujte ekološka semena – v skrajnih primerih tudi seme konvencionalnih rastlin.
· Shranjujte nehibridna semena – hibridno seme je posebej vzgojeno in je prva generacija potomcev zaželenega križanja. Shranjevanje semen iz hibridov vam naslednje leto ne bo dalo enakih rezultatov kot shranjevanje semen iz dednih (nehibridnih) semen.
· Semenska banka naj vsebuje različna semena zelenjave, zelišč in trajnic – shranite vse, kar dejansko jeste.
Če ste na začetku vrtnarske poti in še nimate semen, potem povprašajte mamo, teto, babico, sosedo, prijateljico ali se priključite izmenjavi semen, ki vsako leto poteka po različnih krajih Slovenije. Ko pa enkrat že imate semena, pa jih zamenjajte za sorte, ki jih v vaši semenski banki še ni. Tako se bodo ohranjevala semena za naše zanamce.
Samooskrba: Bodo naši otroci še jedli domačo hrano iz slovenskih semen?
Pridružite se Štafeti avtohtonih slovenskih semen za samooskrbo
Vir: Practical self reliance
